pridržanje oseb v zdravstveni organizaciji - ogrožanje sebe in drugih
Pritožnica doma povzroča škodo, njena ravnanja so nepredvidljiva in agresivna, zdravljenje na prostosti je opustila, do česar je povsem nekritična. Ugotovljena dejstva utemeljujejo sklep, da pritožnica ogroža lastno življenje in življenje drugih, razen tega pa povzroča škodo tako sebi kot drugim, s tem pa so izpolnjeni pogoji za njeno pridržanje.
kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - kvalificirano kaznivo dejanje - starost oškodovanca kot zakonski znak kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - opredelitev zlorabe položaja - opredelitev spolnih dejanj - izključitev protipravnosti - duševna bolezen oziroma motnje pri oškodovancu - varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica - zaporna kazen - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - domneva nedolžnosti - nedovoljen dokaz - zavrnitev dokaznih predlogov - izvajanje dokazov v obdolženčevo korist - prosta presoja dokazov - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - pravica do obrambe - izvedena priča - postavitev izvedenca - nasprotja med izvedenskimi mnenji - substanciranje pritožbenih razlogov - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri izvedenih pričah gre za dejanski položaj, ko osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o kaznivem dejanju in storilcu ter o drugih pomembnih okoliščinah, hkrati razpolagajo s strokovnimi znanji, ki jih sodišče sicer potrebuje za ugotovitev ali presojo kakšnega pomembnega dejstva in ko zato običajno odredi izvedenstvo.
Razlika med (absolutnimi) bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in (relativnimi) bistvenimi kršitvami tega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP je ta, da se v primeru prvih dejanska ali pravna nepravilnost sodbe domnevata, v primeru drugih pa ju je treba ugotavljati. Zadnje je brez vsebinske obrazložitve kršitve in njenega vpliva na pravilnost sodbe praktično nemogoče.
Do dneva, do katerega je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljen obstoj delovnega razmerja, je tožena stranka tožnici, ki je bila v bolniškem staležu, dolžna izplačati odškodnino v višini plače oziroma nadomestila plače, kot bi ga prejemala v tem obdobju.
ZDR člen 4, 4/1, 11, 20, 204, 204/1, 204/2. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 4.
obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – zahteva za varstvo pravic
Pred vložitvijo tožbe je tožnik na direktorja naslovil dopis, iz katerega je razvidno, da ga poziva k ukrepanju v zvezi z njegovim položajem in položajem ostalih honorarnih sodelavcev ter da se nanj obrača s prošnjo in pozivom, da ga obvesti, kdaj oziroma če lahko pričakuje sklenitev delovnega razmerja. S tem je izpolnil procesno predpostavko za tožbo s tožbenim zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja.
Ker so bili v tožnikovem razmerju do tožene stranke, ki je nastalo na podlagi delovršne pogodbe, podani vsi elementi delovnega razmerja, je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za plačilo razlike med plačo, ki bi jo prejemal v delovnem razmerju, in plačilom, ki ga je prejel za opravljeno delo, utemeljen.
civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL0055167
ZOR člen 47, 122/1, 137/1, 138, 47, 122/1, 137/1, 138. ZPP člen 214/2, 337/1, 339/2, 339/2-14, 452, 453, 458/1, 214/2, 337/1, 339/2, 339/2-14, 452, 453, 458/1.
spor majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - izpolnitev dvostranske pogodbe
V pritožbi zoper sodbo, izdano v postopku majhne vrednosti, ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev pravdnega postopka in izpodbijati ugotovljenega dejanskega stanja.
Tožnica bi lahko terjala toženko le, če bi dokazala, da je sama izpolnila svoje pogodbene obveznosti do toženke (1. odstavek 122. člena ZOR), plačilo bi smela zahtevati tudi vnaprej, če je bilo to dogovorjeno med pogodbenima strankama, in je bila toženkina izpolnitev odložena, pa rok izpolnitve ali odložni pogoj še ni nastopil. Če predmet obveznosti ni mogoč, je pogodba po 47. členu ZOR nična. Kadar je nemožnost izpolnitve nastopila šele po sklenitvi pogodbe, pa obveznost ugasne (1. odstavek 137. člena ZOR), razen če je nemožnost povzročila sama stranka; tedaj pogodbeno razmerje ostane v veljavi, druga stranka pa obdrži svojo terjatev (138. člen ZOR).
Ker tožnica ni določno zatrjevala vsebine pogodbe, je brez pomena njeno sklicevanje na domnevo priznanja neprerekanih dejstev.
Po 280. členu OZ mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik; izpolnitev pa je veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu, če jo je upnik pozneje odobril ali če jo je izkoristil. Tožnik je račune za svoje storitve izstavljal upravniku stanovanjske hiše, ki bi moral vsakokrat zahtevani znesek razdeliti med lastnike stanovanj in jih terjati za plačilo, zbrana denarna sredstva pa nakazati tožniku. Tožnik bi lahko sam terjal plačilo od posameznih lastnikov, če pa je namesto tega soglašal, da stroške razdeljuje in terja upravnik, je očitno privolil, da lahko lastniki dolgovane zneske poravnajo upravniku in s tem veljavno izpolnijo svojo obveznost. Ker ni zatrjeval, da toženka ni plačala upravniku, pogojem sklepčnosti tožbe ni zadostil.
vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga - obnova postopka
Glede na to, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen po preteku subjektivnega in objektivnega roka, je sodišče takšen predlog pravilno zavrglo, ne da bi se spuščalo v presojo utemeljenosti zamujenega pravdnega dejanja.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, zato so pogoji za njeno dopustitev načeloma strožji. Restriktivno tolmačenje dopustnosti obnove zato zahteva tudi strožje obravnavanje vsebine predloga za obnovo, ki oži uporabo določbe 108. člena ZPP. Nepopoln predlog, ki ne vsebuje zakonitega razloga za obnovo in okoliščin, iz katerih izhaja, da je bil predlog vložen v zakonitem roku, ter dokazov, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja, sodišče zavrže brez naroka.
upravičenost do zamudnih obresti - dogovor o neplačilu zamudnih obresti - upnikova zamuda - dolžnikova zamuda
Zamudne obresti so terjatev, do katere je upnik upravičen v primeru, ko dolžnik zamudi z izpolnitvijo svoje denarne obveznosti do upnika že na podlagi zakona (1. odst. 378. čl. Obligacijskega zakonika, OZ); to pomeni, da je do njih upravičen, četudi se z dolžnikom ni dogovoril, da mu zamudne obresti v primeru zamude gredo.
zavarovanje dokazov - postopek za zavarovanje dokazov - namen postopka
Namen postopka zavarovanja dokazov je izvedba tistih dokazov, glede katerih obstaja utemeljena bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba pozneje težja (1. odst. 265. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 70, 70/1-6, 110, 110/2, 339, 339/2-2, 70, 70/1-6, 110, 110/2, 339, 339/2-2.
roki - sodno določeni roki - podaljšanje roka - oprava dejanja po preteku roka - predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Zakonsko določeni roki so prekluzivni, kar pa ne velja za sodno določene roke. Smisel rokov v okviru procesnega vodstva sodišča je namreč pospešitev postopka, ta cilj pa je dosežen samo v primeru, ko sodišče zamudo roka sankcionira. Če stranka procesno dejanje opravi sicer po poteku roka za njegovo opravo, vendar preden sodišče o tem odloči oz. zamudo roka sankcionira, ni razloga, da procesnega dejanja stranke ne bi upoštevalo.
Zahtevo za obnovo kazenskega postopka je mogoče zavrniti, če je predhodno izveden poizvedbeni postopek in če je rezultat tega postopka takšen, da se na podlagi njega ne more dovoliti obnova kazenskega postopka. Navedeno torej pomeni, da je ponujeni dokaz potrebno izvesti, ga preizkusiti in v primeru, da ocenjeni dokaz ne bi mogel vplivati na pravnomočno ugotovljena odločilna dejstva, ki se nanašajo na obstoj kaznivega dejanja, kazensko odgovornost in uporabo kazenskih sankcij, zavrniti.
pokojninska doba – delovno razmerje – obračun prispevkov – plačilo prispevkov
Za sporno obdobje je bil ugotovljen obstoj delovnega razmerja s pravnomočno sodbo delovnega sodišča, za to obdobje so bili obračunani tudi prispevki za obvezno zavarovanje, tako da je treba to obdobje šteti v pokojninsko dobo (ne glede na dejstvo, da prispevki niso bili plačani, saj plačilo prispevkov ni pogoj za vštevanje obdobja v pokojninsko dobo).
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, saj tožniku ni mogoče očitati nespoštovanja oziroma kršenja navodil pristojnega zdravnika, ker se o tem, ali se lahko nahaja pri zidanici, ob pregledu z zdravnikom nista pogovarjala, niti mu zdravnik ni dal posebnih prepovedi ali navodil. Občasna odsotnost z doma, ko se je zadrževal pri zidanici, opravil nekaj lažjih del oziroma se odpeljal na obisk v sosednjo vas, tudi ni negativno vplivalo na njegovo zdravljenje, temveč je bilo tovrstno gibanje po oceni zdravnika za tožnikovo zdravstveno stanje celo priporočljivo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delodajalca – odpovedni rok
Tožena stranka je prenehala opravljati dejavnost kot samostojni podjetnik, zato je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 108. čl. ZDR. V tem primeru znaša odpovedni rok 30 dni, tako da tožnica ni upravičena do daljšega odpovednega roka glede na delovno dobo, ki jo je dopolnila ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – preložitev zagovora – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Tožnik se zagovora, na katerega je bil pravilno vabljen, ni udeležil zaradi bolniškega staleža. Tožena stranka je izpolnila svojo obveznost po 2. odst. 83. čl. ZDR četudi ni preložila zagovora, saj tožnik ni predložil opravičila, da se iz utemeljenih razlogov zagovora ne more udeležiti, ampak jo je le obvestil, da je v bolniškem staležu. Pri tem je potrebno upoštevati, da se tudi v primeru, ko se delavec zaradi bolezni opravičeno ne odzove vabilu na zagovor, od delodajalca ne pričakuje, da zagovor preloži, saj bi preložitev glede na kratek subjektivni rok pomenila, da bi bil nato prekludiran s podajo odpovedi.
vojak – neposredno sodno varstvo – denarna terjatev – plača po dejansko opravljenem delu
Tožnik s tožbo ni zahteval odprave ali spremembe dokončne in pravnomočne odločbe tožene stranke, ampak le, da mu izplača razliko med plačo, ki jo je prejemal, in plačo, do katere je upravičen za delovno mesto, na katerem je delo dejansko opravljal. Ker gre tako za uveljavljanje denarne terjatve, je dopustno neposredno sodno varstvo.
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mestno ni utemeljen, saj je tožnica v vtoževanem obdobju prejemala plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbi tožene stranke, zoper katero se ni pritožila. Ker je odločba s tem postala dokončna in pravnomočna, je sodišče nanjo vezano.
res iudicata - predlaganje dokazov - predložitev dokaza po prvem naroku - prekluzija - prepoved reformatio in peius
Ravnanje tožeče stranke, ki je že v tožbi zatrjevala, da je toženi stranki odpovedala pogodbo in predlagala vpogled v listino o odpovedi, je v skladu s 286. čl. ZPP, ki določa, do kdaj mora stranka ponuditi dokaze. Dejstvo, da je tožbi predložila napačno listino, pravilno listino pa je predložila šele po opravljenem prvem naroku, ne pomeni, da je izgubila pravico do izvedbe tega dokaza.
Prepoved reformatio in peius velja le za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje, ne pa tudi za sodišče prve stopnje, ko odloča v ponovljenem postopku.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0055852
ZD člen 221, 221. ZPP člen 392, 392.
dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju
Dedič v pritožbi zoper sklep o dedovanju ne more uspeti z zatrjevanjem, da je bil pri sklepanju dednega dogovora zaveden. Dedni dogovor je namreč sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, katerega razveljavitev je mogoča po 392. členu ZPP.
S pritožbo bi lahko izpodbijal sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le s trditvijo, da sporazuma niso sklenili vsi dediči ali da je bil netočno povzet v sklepu o dedovanju.