plačilo razlike plače - plača - obveznost plačila - plačilo za delo - vojska
Pripadnika stalne sestave se lahko razporedi na formacijsko dolžnost, za katero se zahteva enak ali eno stopnjo višji čin, kot je njegov osebni čin (drugi odstavek 98.a člena ZObr). Tožnikov osebni čin je nadporočnik, zato ni nedopustno, da ga je tožena stranka z izpodbijano odločbo razporedila na formacijsko dolžnost častnika, ki se opravlja v nazivu nadporočnika, kar je tudi tožnikov osebni čin.
Tožniku je bila plača za sporno obdobje obračunana v skladu z odločbo, s katero mu je bila določena plača za formacijsko dolžnost, na katero je bil razporejen in ki jo je tudi dejansko opravljal. Tožnik v spornem obdobju ni opravljal dela na drugi formacijski dolžnosti, kot pa je bil nanjo razporejen, zato tožnikov zahtevek za plačilo razlike v plači ni utemeljen.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazno breme
Tožnik je v spornem času uporabil službeno vozilo v prostem času oziroma za neslužbene namene, ko vozila ni imel odrejenega z razporedom dela ali s potnim nalogom. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082940
ZPP člen 8, 67, 72, 72/2, 124, 254, 254/3, 313. ZTLR člen 28, 28/4. ZZK-1 člen 125.
dokaz z izvedencem – predlog za postavitev novega izvedenca – nepravilen zapisnik o glavni obravnavi – podpis zapisnika – izločitev sodnika – izločitev sodišča – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje
Nezadovoljstvo stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za angažiranje drugega izvedenca. Za to se lahko sodišče odloči le, če so v izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa pomanjkljivosti in dvomov ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
Zoper vsebino zapisnika je potrebno ugovarjati takoj na naroku, zadnje sredstvo kontrole zapisnika je podpis.
Toženca sta nepremičnine priposestvovala še predno ju je tožnica začela opominjati, da nista njihova lastnika.
ZIZ člen 166, 166/2, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPUZSO člen 7, 39, 39, 39/1, 39/1-8. ZS člen 24, 24/1 114, 114/3, 113/4.
cenitev nepremičnin - pripombe na izvedensko mnenje - prekluzija - krajevna pristojnost - dovolitev izvršbe na nepremičnine - pristojnost za izvršbo - območje sodnega okraja
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je v skladu s tretjim odstavkom 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) določeno s katastrskimi občinami. Katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, so še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO). Pritožnik bi moral svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo kakor tudi s postopkom in metodami cenitve jasno izraziti v pripombah na cenitvi, k podaji katerih je bil s strani sodišča prve stopnje ustrezno pozvan, pa pozivom sodišča prve stopnje ni sledil.
Ker je običajno, da so stroški izvedbe jadranja ob manjšem številu oseb manjši, bi bilo že ob vložitvi tožbe od tožeče stranke pričakovati, da se določno opredeli do stroškov, ki jih je z izvedbo jadranja imela in na ta način pojasni zahtevek po višini – višino izgubljenega dobička. Vsekakor je tožba nesklepčna od konkretnega ugovora tožene stranke, da so bili stroški izvedbe jadranja zaradi manjšega števila udeležencev manjši.
Iz prijave terjatev izhaja, da je tožnica v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavila vtoževane terjatve (terjatev iz naslova plače, regresa za sporno leto in odpravnino), vendar iz končnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je bila terjatev tožnice v celoti prerekana. Tožnica bi morala v skladu s tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka v predmetni zadevi. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje na podlagi sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP pravilno ugotovilo, da je prenehala terjatev tožeče stranke v razmerju do tožene stranke (stečajnega dolžnika), zato je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081908
URS člen 25. ZPP člen 105a. ZST-1 člen 10, 11.
neplačilo sodne takse - procesna predpostavka - pravica do sodnega varstva – pravica do pravnega sredstva - sodna taksa za pritožbo – oprostitev plačila sodne takse
Plačilo sodne takse je procesna predpostavka tako za pritožbo, kakor tudi za vlogo, ki vsebuje napoved pritožbe. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za posledico domnevo umika pritožbe. Obveznost plačila sodne takse ni protiustavna, saj pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen. Ustavna pravica do pravnega sredstva je namreč stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.
Tožnik je vložil pritožbo zaradi neizbire kandidata. Ob vložitvi pritožbe je nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1. Ker tožnik skladno s 5. členom ZST-1 ob nastanku taksne obveznosti, to je ob vložitvi pritožbe, takse ni plačal, mu je sodišče na podlagi 34. člena ZST-1 pravilno izdalo plačilni nalog. Ker je tožnik s tožbo vložil zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in vložil pritožbo zoper sodbo, je sodišče prve stopnje takso pravilno odmerilo glede na tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, po tarifni št. 2221 ZST-1 v višini 20,00 EUR.
Odgovor na vprašanje, ali gre res za spremembo tožbe, je odvisen od presoje, ali gre dejansko za naknadno eventuelno kumulacijo tožbenih zahtevkov, ali pa gre samo za navidezno kumuliranje. Če gre za navidezno uveljavljenje dveh zahtevkov, potem ni spremembe tožbe. Zanjo niti ne bi šlo v primeru, če tako imenovani podrejeni tožbeni zahtevek pomeni zmanjšanje glavnega tožbenega zahtevka. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče pri naknadnem eventuelnem kumuliranju tožbenih zahtevkov, da gre za navidezno kumuliranje in posledično, da ne gre za spremembo tožbe.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek le popravila znotraj enega samega tožbenega zahtevka, takšna poprava pa je pravočasna, saj ni šlo za objektivno spremembo tožbe, ki bi sicer nase vezala vse pravne posledice vložitve tožbe. Pravilna formulacija istega zahtevka ni sprememba tožbe. V nasprotnem primeru bi sodišče odreklo stranki pravno varstvo samo zaradi formalno nepravilno oblikovanega tožbenega zahtevka, pri čemer je bila tožba, katere cilj je udeležba (manjšinskih) delničarjev na dobičku, pravočasno vložena. Tako gre le za en tožbeni zahtevek, ki ga je tožnica po spremembi sodne prakse o oblikovanju zahtevkov v skladu z določbo 399. člena ZGD-1 med samim postopkom zgolj popravila.
Lahko da je bila primerna in koristna odločitev (in po presoji skrbnega gospodarstvenika celo nujna), da družba ne bo delila vsega razpoložljivega dobička zaradi zatrjevanih pogajanj z bankami upnicami. Vendar pa se tudi nujni ukrepi načelno lahko opravijo brez posega v pravico delničarjev, da bodo prikrajšani za zakonsko določeni minimum pravice do udeležbe na dobičku.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pisna izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga
Če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, bi moralo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, torej v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnika pozvati na dopolnitev vloge s predložitvijo ustreznih obrazcev in dokazil.
odškodnina - solidarna odgovornost - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del
Kolikor bi solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del zamejila le na neposredni pogodbeni stranki, tedaj bi ne bilo potrebno uporabljati pojma izvajalec del, ki ni vselej in nujno le podjemnik, torej pogodbena stranka. Določbo o solidarni odgovornosti je namreč potrebno razumeti tako, da določa solidarno odgovornost naročitelja del, če je izvajalec del odgovoren za nastalo škodo, pri tem pa je pravno odločilno, da je ta izvajalec deloval v okviru naročila naročitelja del, ne pa nujno v neposrednem pogodbenem razmerju z naročiteljem del.
postopek osebnega stečaja – predlog za odpust obveznosti – pravnomočna zavrnitev predloga – pravni interes za ponovno izvedbo postopka osebnega stečaja – namen izvedbe postopka osebnega stečaja
Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je enakomerno in istočasno poplačilo upnikov stečajnega dolžnika z navadnimi terjatvami. V okviru začetega postopka osebnega stečaja pa je dolžniku omogočena sanacija njegovega insolventnega stanja z izvedbo postopka za odpust obveznosti ob predpostavki, da dolžnik resno in odgovorno ter aktivno deluje v prizadevanju pridobitve sredstev za poplačilo njegovih upnikov v času trajanja preizkusne dobe. Materialnopravno pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ne more predlagati odpusta obveznosti za tiste terjatve, glede katerih je bil dolžnikov predlog že pravnomočno zavrnjen. O odpustu teh obveznosti je bilo torej že pravnomočno odločeno, dolžnica pa je zapravila zakonsko možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti stečajnega dolžnika.
Ker pritožnica ni izpodbijala ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se pretežni del njenih obveznosti nanaša na terjatve, glede katerih je sodišče že v postopku St 1507/2010 zavrnilo njen predlog za odpust obveznosti in da nima nobenega premoženja, pritožnica ne bo mogla doseči zgoraj opisanega namena izvedbe postopka osebnega stečaja (niti delnega poplačila upnikov niti odprave insolventnosti). To pa pomeni, da nima pravnega interesa za (ponovno) izvedbo postopka osebnega stečaja.
Ker so preživninske zmožnosti toženca precej večje od preživninskih zmožnosti tožničine matere, pri kateri tožnica tudi živi, je sodišče prve stopnje neutemeljeno razporedilo preživninsko breme med preživninska zavezanca tako, da je toženec dolžan kriti 60% tožničinih potreb, tožničina mati pa 40%.
Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo tožničinih premoženjskih in socialnih razmer, ko je sprejelo odločitev, da se plačilo sodne takse le odloži in ne tudi zmanjša. Standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja po merilih, ki jih določa ZBPP, kar pomeni, da mesečni dohodek ne sme presegati dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo. Prejemki tožničine družine na člane ne dosegajo dvakratnika minimalnega dohodka, kar je podlaga ne le za odložitev obveznosti plačila sodne takse, temveč tudi za njeno zmanjšanje. Pri tem je potrebno upoštevati, da tožnica prejema nadomestilo za čas brezposelnosti, kar je časovno omejen prejemek in bo s časom ugasnil. Zaradi navedenega so ob pogojih za odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe sodišča prve stopnje podani tudi pogoji za njeno znižanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082902
ZPP člen 205, 205/2, 207, 207/2, 208, 208/1. OZ člen 468, 468/1. SZ-1 člen 5, 5/4. ZVKSES člen 20, 20/2, 20/2-2.
prodajna pogodba – stvarne napake prodane stvari – odgovornost za stvarne napake – odprava napak – sodno uveljavljenje zahtevka – izguba pravic – bančna garancija – uvedba stečajnega postopka po opravi vseh procesnih dejanj
Bančna garancija je instrument zavarovanja oz. zaščite pred riziki neizpolnitve obveznosti glavnih dolžnikov. Koristniku garancija predstavlja verodostojno obljubo in mu zagotavlja enostaven dostop do denarnega nadomestila za kritje morebitne škode, ki bi mu lahko nastala zaradi neizpolnitve dolžnikove obveznosti. S plačilom garancije pridobi upnik to, kar sta mu bila dolžna banka garant iz naslova izdane garancije in glavni dolžnik po osnovni pogodbi, saj istega zneska ne more dvakrat uspešno terjati, če za to ni posebej upravičen, ne da bi bil s tem (neupravičeno) obogaten.
Tožeča stranka je notarju zelo natančno specificirala svojo zahtevo za unovčenje bančne garancije - določno je navedla napako in njeno sanacijo stroškovno opredelila. Ker pa je v tožbi ponovno zahtevala odpravo istih napak (oz. povračilo stroškov njihove odprave), bi morala podati zelo jasno specifikacijo porabe sredstev iz naslova unovčene bančne garancije, kar bi v nadaljevanju omogočilo toženi stranki opredelitev tako glede napak kot tudi glede zneskov. Tožeča stranka ima namreč pravico zahtevati le odpravo napake, ki je bančna garancija kot sredstvo zavarovanja stroškovno ni pokrila.
OZ člen 198, 378, 378/2. ZUE člen 13. ZPP člen 359.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne stvari – obogatitev – uporabnina – sprememba valute – zamudne obresti – obrestna mera zamudnih obresti za obveznosti izražene v tuji valuti – prepoved reformatio in peius
Stališče, da mora za utemeljenost zahtevka na plačilo uporabnine toženec nepremičnino tudi dejansko uporabljati oziroma v njej živeti, je zmotno.
Do 1.1.2007 ni bilo posebnega zakona, ki bi določal obrestno mero zamudnih obresti za obveznosti, izražene v tuji valuti, zato je treba zanje uporabiti 8% letno obrestno mero iz drugega odstavka 378. člena OZ.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo predlagano začasno odredbo, saj je ugotovilo, da želi z njo tožnik urediti nekaj, kar ni predmet zahtevka v tej pravdi.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076232
ZPP člen 365, 365-2, 411.
začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok – začasna odredba o načinu izvrševanja stikov – določitev preživnine za mladoletnega otroka – pogoji za izdajo začasne odredbe
Pravilno je izhodišče, da je izdaja začasne odredbe o preživnini za mladoletnega otroka omejena na izjemne situacije. Izdaja začasne odredbe pride v poštev le v okoliščinah, ko je otrokov položaj ogrožen do te mere, da ni mogoče čakati na konec postopka in pravnomočnost sodbe, temveč je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepati, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje. Kriterij za izdajo začasne odredbe o preživnini za otroka je zagotovitev nujnega preživljanja otroka oziroma, da je zagotovljeno kritje njegovih nujnih eksistenčnih potreb.
OZ člen 200, 204, 204/1. SPZ člen 67, 67/3, 118, 118/4.
upravnik – poslovni objekt – soglasje etažnih lastnikov – izgradnja vodne infrastrukture – novo odjemno mesto – pogodba o naročilu – poslovodstvo brez naročila – nujen posel – presoja koristnosti – notifikacijska dolžnost gestorja – molk dominusa – nedopustna gestija
Izvedba projekta samostojnega odjemnega mesta ne predstavlja vzdrževanja obstoječe vodovodne infrastrukture.
Le informiranost predsednika upravnega odbora poslovnega objekta P. s projektom in potekom izgradnje nove vodovodne infrastrukture, ne more nadomestiti ustreznega sklepa vseh etažnih lastnikov, da se izvede navedeni projekt v sodelovanju z družbo D. d. o. o.
Notifikacijska dolžnost gestorja iz 200. člena OZ je v zaščiti interesov dominusa, ki nadaljevanje posla lahko prepove ali pa odobri. Pri tem teorija poudarja, da se dominusov molk ne sme interpretirati kot soglasje.
Tožniku kot upravniku je bilo znano, da poslov brez soglasja lastnikov ne sme sklepati, saj so bile njegove pristojnosti jasno opredeljene v pogodbi o upravljanju. Ker v obravnavanem primeru tudi ni šlo za nujen posel, da bi se odvrnila škoda, glede posla, ki se ga je lotil v breme lastnikov pa tudi ni imel pooblastila za presojo njegove koristnosti za lastnike, niti ni šlo za situacijo, ko zaradi časovne stiske ne bi mogel pridobiti potrebnega soglasja lastnikov (kaj takega pritožnik niti ne trdi), po presoji pritožbenega sodišča pritožnikova uveljavljana terjatev nima podlage niti v določilih OZ o pogodbi o naročilu niti o poslovodstvu brez naročila.
postopek za ureditev meje – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – ustavitev postopka – mejni spor – spor o lastninski pravici
Kadar si določeno nepremičnino v celoti lasti eden od udeležencev, glede te nepremičnine ne gre za mejni spor, ampak za spor o lastninski pravici, za katerega je pristojno pravdno sodišče.