ZIZ člen 166, 166/2, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPUZSO člen 7, 39, 39, 39/1, 39/1-8. ZS člen 24, 24/1 114, 114/3, 113/4.
cenitev nepremičnin - pripombe na izvedensko mnenje - prekluzija - krajevna pristojnost - dovolitev izvršbe na nepremičnine - pristojnost za izvršbo - območje sodnega okraja
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je v skladu s tretjim odstavkom 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) določeno s katastrskimi občinami. Katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, so še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO). Pritožnik bi moral svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo kakor tudi s postopkom in metodami cenitve jasno izraziti v pripombah na cenitvi, k podaji katerih je bil s strani sodišča prve stopnje ustrezno pozvan, pa pozivom sodišča prve stopnje ni sledil.
predlog za zavarovanje s predhodno odredbo – izdaja predhodne odredbe zoper fizično osebo – kriteriji za presojo utemeljenosti predloga – verjeten izkaz objektivne nevarnosti za izterjavo
Pri izdaji predhodne odredbe zoper fizično osebo ni mogoče sklepati na verjetno ogroženost uveljavitve terjatve upnika na podlagi istih kriterijev kot pri presoji predloga za izdajo predhodne odredbe zoper pravno osebo. V primeru zavarovanja s predhodno odredbo zoper fizično osebo je zadosten pogoj za izdajo predhodne odredbe verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, izkaz navedene predpostavke pa ni omejen na izkaz delovanja dolžnika, niti koga drugega (subjektivni vidik). Pri izdaji predhodne odredbe zoper dolžnika - fizično osebo se torej ne zahteva izkaza vzroka, ki bo privedel do posledice - bodoče nevarnosti uveljavitve terjatve (konkretno: izkaza ravnanj dolžnika, zaradi katerih bo izterjava terjatve verjetno onemogočena ali precej otežena), temveč zadostuje verjeten izkaz bodoče objektivne nevarnosti za bodočo izterjavo.
Najem je nujno odplačen, saj je njegov gospodarski namen (kavza) odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari. Zato je (poleg določitve predmeta najema) določitev višine najemnine bistvena sestavina vsake najemne pogodbe.
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, se štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati. Sodišču prve stopnje tako v zvezi s trditvijo, da cena ni bila določena, dokazov ni bilo potrebno izvajati. To pa pomeni, da mu v zvezi s tem ni bilo potrebno vpogledati v spletno prijavnico. Četudi bi iz nje izhajalo, da je cena najema bila določena, namreč to ne bi moglo nadomestiti tožnikove pomanjkljive trditvene podlage.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo predlagano začasno odredbo, saj je ugotovilo, da želi z njo tožnik urediti nekaj, kar ni predmet zahtevka v tej pravdi.
zamudna sodba - plačilo za delo - obveznost plačila - plača
Glede na to, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da tožena stranka tožniku iz naslova plače in iz naslova dnevnic dolguje vtoževani znesek. Tožena stranka je tožniku plačo sicer obračunala, ne pa tudi izplačala. Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je, ob sklicevanju na določbo členov 126. do 129. ZDR-1, tožniku te zneske dosodilo.
uporaba kasnejše pogodbe – lex posterior derogat legi priori – krovnost pogodbe – splošnost pogodbe - sklicevanje na navedbe pred sodiščem prve stopnje v pritožbi – dolžnost izpolnitve obveznosti
Tako glede na princip konkretnosti, kot tudi upoštevaje časovni vidik je potrebno glede cene, ki jo je bila upravičena za svoje storitve v obdobju, na katerega se nanašajo trije vtoževani računi, zaračunavati tožnica, primarno uporabiti Pogodbo z dne 26. 10. 2010. V poštev pride namreč smiselna uporaba načela lex posterior derogat legi priori oziroma načela da mlajša konkretnejša/specialnejša določba prevlada nad starejšo splošnejšo. Ko imamo opravka s pogodbami oziroma njihovimi določbami, ki druga druge ne razveljavljajo, govorimo o prevladi (primarni uporabi) in ne o tem, da bi postal s sklenitvijo Pogodbe z dne 26. 10. 2010 Dogovor z dne 16. 3. 2009 neveljaven (razveljavljen).
„Krovnost“ pogodbe ne pomeni, da pogodbeni stranki nekega vprašanja kasneje ne bi mogli dogovoriti ali popolnoma drugače ali pa bistveno bolj konkretno (zaradi česar bi bil za to vprašanje primarno relevanten kasnejši dogovor).
Sklicevanje na „obširne in konkretne navedbe“, ki jih je podal v postopku na prvi stopnji, samo po sebi ni upoštevno. Pritožba je namreč akt vložen v samostojnem delu pravdnega postopka. Zato morajo biti v njem konkretno podane vse tiste trditve, ki naj bi bile po mnenju pritožnika pomembne za pravilno (zakonito) odločitev. Nekonkretizirano sklicevanje na navedbe, podane v postopku na prvi stopnji, ne zadošča.
Kljub temu, da je tožeča stranka porabnica javnih sredstev in da jo zavezujejo javnopravni predpisi v zvezi z upravljanjem premoženja, ne more sama spreminjati višine najemnine, ki je določena z najemno pogodbo, temveč lahko pride do zvišanja najemnine le v primeru soglasja volj obeh pogodbenih strank.
tajni podatki - varovanje tajnih podatkov - ustavna odločba - pravica do sodnega varstva
Do uveljavitve drugačne zakonske ureditve mora (razpravljajoči) sodnik posameznik ali predsednik senata sodišča, ki odloča o zadevi, s sklepom odločiti o tem, kako bo varoval tajne podatke. Določiti mora način in pogoje za seznanitev s tajnimi podatki.
Sodišče prve stopnje je tajne podatke, označene z oznako „INTERNO“, obravnavalo v delih sodbe, ki ima 26 strani, pri čemer je 7 strani le oštevilčilo, zato stranke niso mogle vedeti, kakšne razloge vsebuje sodba, celotno sodbo in sklep pa je kuvertiralo z označbo „INTERNO“, čeprav celotna sodba, vključno z navedbo tožnika in tožene stranke, ne more biti označena kot „INTERNO“. S to označbo so lahko označeni le posamezni deli odločitve, kar v konkretnem postopku ni bilo upoštevano.
postopek za ureditev meje – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – ustavitev postopka – mejni spor – spor o lastninski pravici
Kadar si določeno nepremičnino v celoti lasti eden od udeležencev, glede te nepremičnine ne gre za mejni spor, ampak za spor o lastninski pravici, za katerega je pristojno pravdno sodišče.
SZ-1 člen 94, 103. ZPP člen 123, 123/2, 124, 124/4, 213, 321, 328.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – neplačevanje najemnine – izpraznitev stanovanja – vsebina zapisnika o glavni obravnavi – ugovori strank – izdaja in razglasitev sodbe – očitna pisna pomota – datum izdaje sodbe
Ker je neplačevanje najemnine po 103. členu SZ-1 krivdni odpovedni razlog, se toženka ne more uspešno upirati odpovedi najemne pogodbe in tožničini zahtevi za izselitev ter izpraznitev stanovanja in njegovo vrnitev, niti zahtevi za plačilo zapadle neplačane najemnine.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZTP člen 3.
tajni podatki - sodba - obrazložitev - ustavna odločba - pravica do sodnega varstva - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - preizkus sodbe
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo pravila pravdnega postopka. Podana je kršitev iz 8. točke 339. člena ZPP (pravdnim strankam z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem) in iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti), ker je del obrazložitve sodbe označilo kot „interno“ in ga ni vročilo strankam. Sodišče prve stopnje je obravnavalo določene podatke, ki jih je tožena stranka na podlagi ZTP obravnavala kot tajne podatke s stopnjo „interno“, pri čemer podatek določi za tajnega ob pogojih in na način, določen s tem zakonom, pooblaščena oseba. Sodnik ima v zvezi z opravljanjem svoje funkcije dostop do tajnih podatkov, vendar tajnih podatkov ne določa, kot je to v predmetni zadevi storilo sodišče prve stopnje in postopek vodilo na način, da je strankam odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, pri čemer sta sodba in sklep v celoti označena s stopnjo „INTERNO“ in vložena v zapečateno kuverto. ZPP določa, kaj mora vsebovati sodba in ne določa izjeme, v skladu s katero bi pisni odpravek sodbe ne vseboval obrazložitve.
Sodišče prve stopnje bi moralo voditi postopek s pravilnim upoštevanjem tajnosti podatkov in zagotavljanjem sodnega varstva pravic strank. Način obravnavanja sodišča prve stopnje je bil prekomeren. Sodišče prve stopnje bi lahko podatke, ki so označeni s stopnjo „INTERNO“, obravnavalo na način, da bi v sodbi obrazložilo na primer: formacija št. 1, formacija št. 2, formacija št. 3 in na primer kraj A, kraj B, kraj C ali podobno, s čemer bi v zadostni meri varovalo tajne podatke, na sami glavni obravnavi pa bi z obema strankama razčistilo, ali so podatki označeni s stopnjo „INTERNO“ sporni, glede na predloženo ostalo listinsko dokumentacijo, ki ni označena s stopnjo tajnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo izključiti javnost in senat in stranke opozoriti, da gre za tajne podatke, katere morajo vsi, ki so seznanjeni z njimi, kot takšne varovati.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076934
SPZ člen 77, 77/2. ZPP člen 8.
sodni postopek za ureditev meje - močnejša pravica – dokazna ocena – izpodbijanje dokazne ocene
Zaključka o uživanju spornega prostora s strani nasprotnih udeležencev, pritožba ne uspe izpodbiti z neopredeljenim sklicevanje na posamezne dele izpovedb prič. Poleg tega, da so bile zaslišane še druge priče, katerih izpovedbe ne omenjata, je bolj pomembno, da takšno izpostavljanje zgolj določenih fragmentov posamezne izpovedbe (ne oziraje se na njeno celoto) samo po sebi ni prepričljivo. Poleg tega pritožnika niti ne pojasnita, kakšen vpliv naj bi deli izpovedb, na katere se sklicujeta, imeli na vprašanje pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – preizkusna doba – nove okoliščine
Zgolj navedba dejstev, ki so odločilna za presojo dolžine preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti ni dovolj in mora dolžnik predložiti tudi dokaze o obstoju teh dejstev. Pritožbeno sodišče zato nedokazanega dejstva poškodbe leve rame kot dodatne okoliščine za določitev preizkusne dobe ni moglo upoštevati.
odškodnina zaradi kršitve materialne avtorske pravice – odmera odškodnine glede na subjektivno vrednost – pretium affectionis – zahtevki
Iz določbe 4. odstavka 168. člena OZ jasno izhaja, da lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca, le v primeru, če je bila stvar namenoma uničena ali poškodovana. Za tako situacijo pa v konkretnem primeru ne gre, saj tožeča stranka ni (niti) zatrjevala, da bi tožena stranka tožniku uničila ali poškodovala kakšno njegovo stvar, temveč je zatrjevala, da je tožena stranka s tem, ko je brez tožnikovega dovoljenja objavila fotografije njegove poroke na spletnem portalu, nezakonito posegla v njegovo materialno avtorsko pravico.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pisna izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga
Če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, bi moralo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, torej v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnika pozvati na dopolnitev vloge s predložitvijo ustreznih obrazcev in dokazil.
posojilna pogodba – izpolnitev pogodbe – razlaga pogodbe – pogodbeno razmerje – relativno razmerje
Sklicevanje na dejstvo, da družba prodajalka, ki ima še vedno odprto terjatev do tožnice iz naslova neplačane kupnine za stanovanje, slednjo na podlagi neupravičene obogatitve vtožuje od toženke, na obravnavano razmerje med tožnico in toženko nima vpliva. Pogodba namreč ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Za presojo pogodbenih obveznosti med pravdnima strankama je zato relevantno le razmerje po njuni medsebojni posojilni pogodbi. Slednje pa je glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ostalo s strani tožene stranke neizpolnjeno. Posojilojemalec mora namreč v dogovorjenem roku posojilo vrniti.
Tožnik je vložil pritožbo zaradi neizbire kandidata. Ob vložitvi pritožbe je nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1. Ker tožnik skladno s 5. členom ZST-1 ob nastanku taksne obveznosti, to je ob vložitvi pritožbe, takse ni plačal, mu je sodišče na podlagi 34. člena ZST-1 pravilno izdalo plačilni nalog. Ker je tožnik s tožbo vložil zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in vložil pritožbo zoper sodbo, je sodišče prve stopnje takso pravilno odmerilo glede na tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, po tarifni št. 2221 ZST-1 v višini 20,00 EUR.
2. odstavek 71. člena SZ-1 določa, da če obveznosti do tretje osebe niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike, mora upravnik tretji osebi posredovati (za vložitev tožbe potrebne) podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti. Iz te določbe izhaja, da je obveznost upravnika v posredovanju podatkov, pri čemer sankcija za kršitev te obveznosti v tej zakonski določbi ni predvidena. Tretji mora zahtevek za plačilo stroškov uveljavljati neposredno od etažnega lastnika.
OZ člen 56. ZDR člen 126, 129, 130. ZEPDSV člen 12.
neizrabljen letni dopust - nadomestilo - nadurno delo
Sodišče prve stopnje je na podlagi stanja fonda ur za zaposlene za sporno obdobje ugodilo tožbenemu zahtevku za izplačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust in za izplačilo plačila za nadurno delo. Na podlagi 12. člena Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je delodajalec dolžan voditi evidence o izrabi delovnega časa, torej tudi o izrabi letnega dopusta in nadurnem delu. Delodajalec je tisti, ki mora dokazati, kdaj in koliko je delavec delal in nosi dokazno breme o delavčevi izrabi letnega dopusta in opravljanju nadurnega dela. Ker tožena stranka drugega dokazila o tožnikovi izrabi letnega dopusta v času zaposlitve pri toženi stranki in o obsegu nadur (z izjemo sporazuma o dogovorjenem stanju v fondu ur) ni predložila, je zaključek sodišča prve stopnje pravilen.
Ker se za pripoznavo zastaranih terjatev (odpoved zastaranju) zahteva posebna obličnost – pripoznava mora biti podana pisno – je pomembno tudi kdaj naj bi toženka terjatve pripoznala.