ZPP člen 163, 163/1, 163/7. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
pravdni stroški – stroški tožene stranke – zavrženje tožbe pred vročitvijo tožbe tožencu – nagrada za postopek – nastanek nagrade za postopek – ugovor zoper sklep o izvršbi
Naziranje sodišča prve stopnje, da tožeči stranki zaradi ustavitve postopka pred vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka ne pripadajo odvetniški stroški, je zmotno. Nagrade za postopek na prvi stopnji so tarifirane v prvem poglavju tretjega dela tarife ZOdvT. Nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek in ne glede na to, ali je bila tožba, druga vloga, s katero se uvede postopek oziroma odgovor na tožbo, tudi podan. V takih primerih, če mandat preneha pred vložitvijo tožbe, vloge, s katero se uvede postopek, oziroma pred vložitvijo odgovora na tožbo, kakršen je obravnavani primer, tarifa predvideva znižano nagrado za postopek (ki je sicer določena po tarifni št. 3100) na 0,8 nagrade ali količnika nagrade glede na 12. člen ZOdvT (tarifna št. 3101).
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - obrazec ZST-1 - denarna socialna pomoč - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - naknadna pridobitev pravice - dopolnitev predloga - dopustna pritožbena novota - ugotavljanje premoženjskega stanja
V primeru, ko stranka prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa, je avtomatično upravičena do oprostitve plačila sodnih taks v celoti, njeno premoženjsko stanje pa se posebej ne ugotavlja.
Ker je bilo dolžnikovi vlogi za dodelitev denarne socialne pomoči naknadno ugodeno (to vlogo pa je vložil že pred dopolnitvijo predloga za taksno oprostitev), dolžniku k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks oz. k njegovi dopolnitvi ni bilo treba priložiti izjave o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006815
KZ-1 člen 253, 253/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - overitev lažne vsebine - fiktivna pravna oseba - pritožba zaradi odločbe o kazenski sankciji
Pritožnik ima načelno prav, ko navaja, da ustanovitev fiktivne gospodarske družbe sama po sebi ni kazniva, vendar pa na drugi strani taka (fiktivna) družba lahko postane sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja, kot se to obdolženki tudi očita v obravnavanem primeru. Kot je namreč ugotovilo že sodišče prve stopnje je obdolženka ustanovitev družbe, ki dejansko ni poslovala, sklenitev neresnične pogodbe o zaposlitvi in lažno izjavo o poslovanju, prikazovala z namenom pridobitve dovoljenja za delo za določen čas, in dovoljenja za prebivanje. To pa pomeni, da je obdolženkina družba bila ustanovljena za druge namene, to je pridobitev osebnih koristi obdolženke in ne zaradi gospodarskega poslovanja, kar nenazadnje je tudi cilj takih družb. Ker je prikazovanje navedenih lažnih okoliščin delavce pristojnih organov tudi spravilo v zmoto torej, da je obdolženka dejansko direktorica pravne osebe B. d.o.o., ki opravlja gospodarsko dejavnost in izkazuje pozitiven poslovni izid in so ji zato na navedeni podlagi izdali tudi obe dovoljenji, so s tem v njenem ravnanju tudi po oceni pritožbenega sodišča izpolnjeni vsi zakonski znaki dveh kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1.
prijava terjatve v stečajnem postopku – ločitvena pravica – pravda na ugotovitev obstoja terjatve
Če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečaja pridobil ločitveno pavico in je bila do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, začetek stečajnega postopka resda ne vpliva na tek izvršilnega postopka (3. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP), kar pa nikakor ne pomeni, da upnik tudi v takšnem primeru ni dolžan prijaviti terjatve oziroma ločitvene pravice v okviru stečajnega postopka. Tudi po oceni pritožbenega sodišča določba 132. člena ZFPPIPP ureja razmerje glede sočasnega teka dveh postopkov (singularne in generalne izvršbe), vendar ne posega v določbe, ki se nanašajo na prijavo terjatev, preizkus terjatev oziroma na ugotovitev obstoja prerekanih terjatev v pravdnem postopku (300. člen ZFPPIPP).
izločitev stečajnega upravitelja - odklonitveni razlogi – smiselna uporaba ZPP
Obstoj ovir za imenovanje upravitelja lahko uveljavljajo tudi stranke s predlogom za njegovo izločitev.
Tudi v insolvenčnih postopkih je mogoče uporabiti institut izločitve stečajnega upravitelja iz razlogov po ZPP, ki deli izločitvene razloge na izključitvene in odklonitvene razloge. ZFPPIPP je podobne razloge opredelil kot oviro za imenovanje upravitelja in nalaga upravitelju, da odkloni svoje imenovanje za upravitelja v posameznem postopku, če obstajajo tovrstne ovire. Ti razlogi ZFPPIPP se nanašajo predvsem na razmerje upravitelja do posameznega dolžnika v insolvenčnem postopku, zato se razlikujejo od razlogov za razrešitev upravitelja, ki izhajajo iz kršitvenega ravnanja upravitelja in prenehanja pogojev ali zmožnosti upravitelja za opravljanje te funkcije. Zgolj dejstvo, da ZFPPIPP ni uredil izrecnega upravičenja strank postopka, da v postopku uveljavljajo odklonitvene razloge za izločitev stečajnega upravitelja, ne pomeni, da je takšne vloge treba šteti kot nedopustne.
Ravnanja tožnice, ko je v prvem sojenju eventualno kumulirala dva tožbena zahtevka in potem to povzela tudi v drugem sojenju, ni mogoče opredeliti kot spremembo tožbe. V prvih odstavkih glavnega in podrejenega tožbenega zahtevka in v drugem odstavku podrejenega tožbenega zahtevka prihaja do mešanja relativnih in absolutnih učinkov zahtevanega izpodbijanja, do delnega prikrivanja tožbenih zahtevkov, da je dejanska in pravna podlaga glavnega in podrejenega tožbenega zahtevka ista. V taki situaciji gre le za navidezno kumuliranje tožbenih zahtevkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM0022451
OZ člen 6, 6/2, 950, 950/1, 950/4.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kasko - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje
Tako sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožnica sicer storila vse
dogovorjene
ukrepe, ki so bili predpisani v zadnjem odstavku 3. člena Aneksa 1/2010, saj je predložila potrebne podatke za identifikacijo sozavarovanih oseb, vendar pa v času izdaje vozil ni storila
vseh drugih ukrepov, ki so bili
potrebni zato, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023197
KZ-1 člen 7, 7/1, 29, 29/1, 70, 70b, 135, 135/1. ZKP člen 491, 492, 492/3, 493.
obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti – neprištevnost – grožnja – ogrožanje varnosti – varnostni ukrep – izrekanje varnostnih ukrepov – načelo sorazmernosti in subsidiarnosti
Sodišče prve stopnje je pri izrekanju varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po načelu sorazmernosti upoštevalo težo storjenega kaznivega dejanja in dejanj, za katera je na podlagi mnenja izvedenca utemeljeno sklepalo, da bi jih storilec lahko storil, če mu ne bi izreklo varnostnega ukrepa.
Izvedenec je potrdil, da zadošča obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, ki pa je nujno, ker se obdolžencu bolezenska psihotična simptomatika stopnjuje in v posledici opuščanja zdravljenja z zdravili prihaja do heteroagresivnih dejanj, s katerimi ogroža osebe v svojem okolju in brez zdravljenja obstaja nenehna nevarnost, da bi prišlo do hujših kaznivih dejanj.
Postopek alternativne izvršitve kazni zapora je urejen v 129.a členu ZKP, ki pa določa le opravo naroka, izrecno pa ne določa niti, da sodišče predlog obsojenca za izvršitev kazni zapora vroči nasprotni stranki in tudi ne, da mora biti obsojencu dana možnost, da se seznani z mnenjem tožilca, kar pa ne pomeni, da je načelo kontradiktornosti v postopku izvršitve kazni zapora izključeno.
Tudi v postopku alternativne izvršitve kazni zapora mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Je pa prepuščeno odločitvi sodišča, ali bo izvedlo narok skladno s 3. odstavkom 129.a člena ZKP ali pa bo z mnenjem tožilstva o predlogu obsojenca za alternativno izvršitev kazni zapora seznanilo obsojenca in zagovornika, če ga ima, ter ga pozvalo na odgovor v roku treh dni, nato pa bo o predlogu odločilo.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – deklaratorni vpis v sodni register
Registrski sklep, s katerim je bil opravljen vpis izbrisa toženca kot družbenika pri tožeči stranki, je zgolj deklaratorne narave in ima zgolj publicitetni učinek, tj. učinek v razmerju do tretjih. Takšen sklep pa ne oblikuje nobene določne pravice ali pravnega razmerja. Vpis v sodni register ima namreč konstitutivni učinek, torej učinek, ko bi z vpisom nastalo ali prenehalo neko korporacijsko razmerje, le takrat, ko to zakon posebej določa. Za vpis izstopa družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo pa registrski sklep takšnih učinkov nima, ker tega zakon ni določil.
vloga ministra v vladi – poroštvena pogodba – poroštvo RS – pooblastila ministra – odškodninska odgovornost države – neupravičena obogatitev
Jasno je, da minister, brez sklepa vlade ustne pogodbe z direktorjem tožeče stranke, ki bi v naprej zavezovala RS, ne bi mogel skleniti. Funkcija ministra namreč v primerjavi s pooblastilom po zaposlitvi, ne pomeni, da ima minister pooblastila o sklepanju obligacijsko pravnih zavez (pogodb v gospodarskem prometu) enako, kot to velja za osebe, ki v gospodarski družbi ali kot samostojni podjetniki posamezniki, opravljajo delo, s katerim je zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb.
Za obstoj odškodninske odgovornosti RS po 26. členu Ustave, bi morala tožeča stranka zatrjevati vse elemente odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava. Pravico do povračila škode bi imela tožeča stranka pod predpostavko, da bi ji nastala v zvezi z opravljanjem službe ministra škoda, ki bi bila povzročena z njegovim protipravnim ravnanjem pri opravljanju svoje službe.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 365, 365/1, 365/1-2, 373.
nadomestilo upravitelja za razdelitev stečajne mase – odmera nadomestila – nagrada upravitelju – končna razdelitev – sklep o končni razdelitvi
Potem, ko je sodišče pri posameznih razdelitvah stečajne mase že opredelilo višino pripadajočega nadomestila upravitelju, ne more ponovno odločati o odmeri nadomestila za opravljene delitve, četudi bi bilo samo nadomestilo v posameznih sklepih o razdelitvi odmerjeno v nižjem znesku kot ga dopuščajo določila Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen. V obsegu stečajne mase, o kateri je bilo že odločeno o razdelitvi, stečajni upravitelj nima zagotovljenega vira za izplačilo višjega nadomestila. V kolikor pa bi se pred zaključkom stečajnega postopka v stečajno maso natekla dodatna sredstva, o katerih še ni bilo odločeno s sklepom o končni razdelitvi, bi moralo sodišče o tej dodatni stečajni masi odločiti s posebnim sklepom o razdelitvi. Morebitni takšni presežki ne morejo predstavljati vira za spreminjanje višine nadomestil upravitelja, ki so bile že odmerjene v okviru sklepov o posameznih razdelitvah stečajne mase.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka – ni razlogov o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek – izločitev sodnika – rok za zahtevo za izločitev – prenos krajevne pristojnosti – običajni kolegialni odnosi – prekinitev pritožbenega postopka – presoja zakonitosti in ustavnosti podzakonskega predpisa – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja – dolžnost sodišča, da se opredeli do pripomb obrambe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – zakonski znaki kaznivega dejanja - izraba položaja – pravna opredelitev – pomoč – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena - premoženjska korist – razveljavitev sodbe – predlog, da se glavna obravnava opravi pred popolnoma spremenjenim senatom
Sodišča so v skladu 125. členom Ustave vezana le na ustavo in zakon, kar pomeni, da predpisov izvršilne veje oblasti (kar Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin nedvomno je) pri odločanju niso dolžna uporabiti, če ocenijo, da so v neskladju z zakonom oziroma ustavo. Ustava s tem daje sodniku pooblastilo in mu hkrati nalaga dolžnost, da pri odločanju o pravicah in obveznostih izloči nezakonite ali protiustavne „podzakonske predpise“ (t.i. exceptio illegalis).
Kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe v točki 1, so očitki in opis obravnavanega kaznivega dejanja širši, vendar to nujno ne pomeni, da obravnavano kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, če vsi očitki vsebovani v opisu niso podani (ali v obravnavanem obdobju niso bili protipravni) oziroma dokazani. Očitki, ki se v opisu nahajajo v izreku izpodbijane sodbe in se nanašajo na ravnanje v nasprotju z določbami 80. člena do 80.j člena tedaj veljavnega Zakona o javnih financah predstavljajo (le) prekršek, ali so ti utemeljeni pa je pomembno predvsem z vidika dokaznega ocenjevanja (naklepne) kršitve obveznosti dobrega poslovanja ter subjektivne strani obravnavanega kaznivega dejanja. Enako velja glede kritike pritožnikov, obtoženčevih zagovornikov, ki v obtožbi „pogrešajo“ očitek o udeležbi prejemnika protipravne premoženjske koristi pri obravnavanem kaznivem dejanju. Pritožniki imajo sicer prav, da se upira zaključek, da storilec (ki ga na prejemnika koristi ne vežejo upoštevne okoliščine) ravna z namenom prejemniku koristi pridobiti veliko premoženjsko korist, ne da bi ta bil pri tem udeležen v kazenskopravnem smislu.
V obravnavanem primeru se obtoženemu B.P. očita, da je družbi S. pridobil premoženjsko korist in mu je šlo za to da ji pridobi tako korist. Glede na navedeno ima obramba prav, da je pravilna pravna opredelitev kaznivega dejanja opisanega v 1. točki izreka, opredelitev po 3. odstavku 261. člena KZ, dejanj opisanih v točki 2 in 3 izreka pa opredelitev po 3. odstavku 261. člena KZ, v zvezi s 27. členom KZ.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je Uredba določila dodatne pogoje, ko se prodaja lahko opravi s sklenitvijo neposredne pogodbe v primeru prodaje stavbnega zemljišča skladno s prostorsko izvedenim aktom občine. Za to pa ni imela podlage v 80.h členu ZJF. Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-84/09 z dne 9.7.2002, ko je presojalo ustavnost in zakonitost sicer druge določbe iste Uredbe (1. in 2. alineje drugega odstavka 29. člena), vendar pa skladnost te z istim 80 h. členom ZJF, ugotovilo, da je izvršilna klavzula, ki je vsebovana v 80 h členu ZJF, povsem natančno in pomensko zaprta, saj zelo natančno določa, kdaj je mogoče opraviti prodajo oziroma oddajo premoženja neposredno s pogodbo, poleg taksativno naštetih primerov v četrtem odstavku 80.f člena ZJF. Ker ZJF sam določa primere, ko je dovoljeno predmet prodati ali oddati z neposredno pogodbo, je Uredba v 3. točki prvega odstavka 52. člena presegla zakonski okvir, saj niti v četrtem odstavku 80.f člena ZJF, niti v 80.h členu ZJF, niti v drugih zakonskih določilih ni bilo podlage za ureditev dodatnih primerov in pogojev, ko se prodaja lahko opravi s sklenitvijo neposredne pogodbe.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna renta
Za ugotovitev tega prikrajšanja bi bilo potrebno najprej pridobiti in vpogledati v odločbo ZPIZ o upokojitvi tožnika in nato ugotoviti, ali bi obdobje po škodnem dogodku sploh prišlo v poštev za izračun pokojnine in potem izračunati morebitno novo - višjo pokojnino ter šele nato eventuelno razliko oziroma prikrajšanje tožnika pri pokojnini.
Pogoja za prisojo denarne rente sta dva: delna ali nepopolna zmožnost za delo ter premoženjsko prikrajšanje.
sodni izvedenec – izvedensko mnenje – pravica do nagrade za izdelano izvedensko mnenje – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Sodni izvedenec je za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade na podlagi 1. odstavka 249. člena ZPP. Iz navedene določbe izhaja, da pridobi izvedenec pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedeniško mnenje. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke postopka z mnenjem strinjajo.
Po stališču sodne prakse, tudi tiste po letu 2008 (sklep VSL II Cp 2520/2013 z dne 2. 10. 2013, sklep VSL I Cp 2357/2012 z dne 19. 9. 2012, sklep VSL I Cpg 1006/2011 z dne 6. 10. 2011, sklep VSL I Cp 1946/2012 z dne 9. 7. 2012), ni dvoma, da mora upnik v postopku izdaje začasne odredbe za zavarovanja denarne terjatve zatrjevati (in izkazati) konkretno in subjektivno ravnanje dolžnika v smeri onemogočanja oziroma oteževanja uveljavitve terjatve, ki pripelje do objektivne posledice - do stanja, ko je oziroma bo izterjava ogrožena. V tem kontekstu niso (nujno) mišljena samo aktivna ravnanja dolžnika, saj (načeloma) tudi opustitve lahko vplivajo na njegov premoženjski položaj in pripeljejo do stanja, ko je oziroma bo izterjava ogrožena.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji – obračun sodne takse
Tabela predpisanih taks v prilogi 1 Taksne tarife Zakona o sodnih taksa v smislu tar. št. 1111 povsem nedvoumno predpisuje osnovo s količnikom 1,0 za obračun sodne takse po stopničastem principu, kar pomeni, da je sodna taksa za posamezne intervale vrednosti spornega predmeta predpisana v enakem znesku.
postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti – pogoji za uvedbo postopka za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti
Za uvedbo postopka zadošča, da sodišče zve za okoliščine, ki kažejo na to, da bi bilo iz razlogov po 44. členu ZNP nasprotnemu udeležencu treba omejiti ali odvzeti poslovno sposobnost. Take okoliščine pa izhajajo iz pobude Upravnega sodišča RS, ki jih je prvostopenjsko sodišče povzelo v 1. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Dejstvo je, da je nasprotni udeleženec od leta 2009 dalje vložil že 548 tožb v upravnem sporu in 726 prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer so njegove vloge identične ne glede na stanje in vsebino zadeve.
ZPP člen 188, 188/2, 334, 334/2, 348, 348/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
izvensodna poravnava po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji – odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo – delni umik pritožbe – pritožbena obravnava – neudeležba tožene stranke na pritožbeni obravnavi – priznana dejstva
Pravdni stranki sta sklenili in tudi že izvršili izvensodno poravnavo, s katero sta celovito uredili vse medsebojne pravice in obveznosti iz tega spora. Ker pa je do sklenitve te poravnave in plačila prišlo po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji dne 13. 10. 2010, teh dejstev pritožbeno sodišče, ki odloča po stanju na dan glavne obravnave, ne more več upoštevati. Morebitno plačilo terjatve, ki je bilo opravljeno v času po izdaji prvostopenjske sodbe, se zato lahko uveljavlja le z ugovorom po 8. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ v izvršilnem postopku.
ugovor zastaranja - zastaranje terjatve upravnika - poslovni prostor - neupravičena obogatitev - verzija - gospodarska pogodba - pasivna legitimacija - najemnik poslovnega prostora
Za zastaranje terjatev tožeče stranke, ki je upravnik poslovne stavbe, ni mogoče uporabiti enoletnega zastaralnega roka iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ.