Tožba, na podlagi katere predlagatelja postopka predlagata zaznambo spora, ni tožba, za katere 79. člen ZZK-1 predvideva zaznambo spora, saj se tožbeni zahtevek ne nanaša na ugotovitev prenehanja stvarne pravice. Tožeča stranka pa tudi ni oblikovala tožbenega zahtevka kot izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.
ZPP člen 19, 179, 274, 274/2, 19, 179, 274, 274/2.
stvarna pristojnost - tožba - nepopolna vloga
179. čl. ZPP določa, da se pravdni postopek začne s tožbo. Tožnikova vloga je v tožbo prerasla šele, ko je postala popolna, to pa je bilo dne 17.8.2005, ko je tožnik plačal še drugi obrok takšne obveznosti. Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo z dne 9.6.2005 obravnavalo le kot nepopolno vlogo in ne kot tožbo, zato se je pravilno izreklo za stvarno nepristojno v obravnavani zadevi.
Po določbi 1. odst. 38. člena KZ se denarna kazen izreka v dnevnih zneskih, če to ni mogoče pa tudi v določenem znesku. Če se denarna kazen izreče v dnevnih zneskih, lahko znaša najmanj 5, največ pa 360 dnevnih zneskov, za kazniva dejanja storjena iz koristoljubnosti, pa največ 1500 dnevnih zneskov. Po določbi 2. odst. 38. člena KZ pa število dnevnih zneskov denarne kazni določi sodišče, upoštevaje splošna pravila o odmeri kazni. Že iz dikcije te določbe je videti, da sodišče pač ne more biti vezano na sankcije, v konkretnem primeru denarno kazen predpisano v drugem zakonu, kar z drugo besedo pomeni, da lahko Okrajno sodišče izreče tudi nižjo kazen od tiste, ki je kot najvišja predpisana v Zakonu o varnosti cestnega prometa za določeno inkriminirano ravnanje, če bi bilo le to okvalificirano kot prekršek. Glede na navedeno se izkaže pritožba okrožne državne tožilke kot neutemeljena.
Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno napoved pritožbe, ni zakonit, saj temelji na razveljavljeni določbi 105.a člena ZPP (glej obseg razveljavitve omenjene določbe ZPP, razviden iz odločbe Ustavnega sodišča z dne 22.09.2005, št. Up-258/03-14).
stroški - spor majhne vrednosti - stroški vzdrževanja - trajno dolžniško razmerje - stroški upravljanja
ZOR v 358. čl. določa odpoved trajnega dožniškega razmerja.Ker je šlo za trajno pogodbeno razmerje med strankama, le-to ni moglo prenehati drugače kot s sporazumom ali z odpovedjo s strani vsaj ene izmed pogodbenih strank. Sodišče je štelo, da je bila odpoved s strani tožene stranke tožeči stranki sporočena dne 27.3.1999. Na podlagi take ugotovitve pa gre zaključiti, da ima tožeča stranka vendarle pravico terjati tiste stroške upravljanja in vzdrževanja, ki so zapadli, preden je obveznost prenehala z odpovedjo.
razmerje med starši in otroki - plačilo preživnine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer
Načelo dispozitivnosti, kot eden najpomembnejših institutov civilnega procesnega prava, je pravilo (2. in 3. čl. ZPP), načelo oficialnosti pa le izjema. Izjeme pa morajo biti posebej in jasno urejene in jih je treba tolmačiti restriktivno. Drugi odstavek 408. člena tako določa, da sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami ni vezano na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. Zakon ne določa, da lahko sodišče o zakonskih zamudnih obrestih odloča brez postavljenega zahtevka.
Ali prekoračitev trimesečnega roka iz drugega odstavka 396. člena ZKP in ali pripor v fazi pritožbenega postopka traja že nerazumno dolgo, pa je potrebno v vsaki zadevi presojati posebej. Pri taki presoji pa je potrebno upoštevati zlasti postopanje pritožbenega sodišča po prejemu zadeve, obsežnost in zahtevnost zadeve (komplekstnost
zadeve), ravnanje pritožnika, pomen zadeve za pritožnika, obdobje prekoračitve roka ter morebitne ostale okoliščine posameznega primera.
Tožeča stranka je v tožbi trdila, da je del parcele njena last. Te trditve v tožbi narekujejo lahko le sklep, da tožeča stranka lahko zahteva ugotovitev lastninske pravice na tem delu parcele, torej ugotovitev izključne lastninske pravice na delu parcele. Izključna lastninska pravica in solastninska pravica sta dva različna pravna pojma z različno vsebino. Solastninska pravica je pravica več lastnikov na nerazdeljeni stvari in je delež solastnika določen v razmerju s celoto (idealni del). Če tožeča stranka zahteva ugotovitev solastninske pravice na navedeni parceli, zahteva torej delež na celotni parceli.
neutemeljen ugovor - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - dokaz
Glede na to, da je upnica predlagala izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ter upoštevaje dejstvo, da upnica zanika, da bi dolžnik dolg po izvršilnem naslovu poravnal, samo dokaz z zaslišanjem strank, ne zadostuje, da bi se dolžnikov ugovor lahko štel za utemeljenega.