Sodišče je določilo stike v prostorih centra za socialno delo v prisotnosti socialne delavke, česar pritožnik v pritožbi ne izpodbija, pri časovni določitvi pa je upoštevalo le delovni čas centra za socialno delo. Pri tem ni preverilo niti obrazložilo ali oče zaradi omejitve prostosti lahko pride do centra za socialno delo v času, ki mu ga je določilo sodišče.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2-3, 270, 270/3, 272, 272/2-3.
začasna odredba - razpolaganje z nepremičnino - skupno premoženje
Ker je stanovanje skupno premoženje pokojnika in dolžnice in po nepravnomočni sodbi del zapuščinske mase, M. S. s stanovanjem nikakor ne more samostojno razpolagati in če bi prišlo do odtujitve ali obremenitve, bi predlagateljema že iz tega nastala škoda, kot trdita.
Ni dovolj, če objektivno odgovorna oseba dokaže, da na potek dogodkov ni mogla vplivati tako, da bi škodo preprečila in če dokaže, da se ni mogla izogniti posledicam dejanja oškodovanca. Dokazati mora tudi, da je bilo njegovo dejanje nepričakovano in se tudi nepričakovanost škodnega dogodka presoja po najstrožjem merilu - merilu skrajne skrbnosti.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov - subjektivni rok
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pojasnilo, da citirano določilo VII. odstavka 38. člena ZIZ določa subjektivni in objektivni rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov, vendar je pri tem preveč ozko in strogo razlagalo pomen subjektivnega roka oziroma besedice "takoj". Pri razlagi subjektivnega roka je treba upoštevati konkretne okoliščine primera, ekonomičnost postopka in racionalnost postopanja, saj mora sodišče o stroških postopka odločiti v osmih dneh od prejema zahteve (VIII. odstavek 38. člena ZIZ). V obravnavanem primeru je izvršitelj kontinuirano opravljal izvršilna dejanja v okviru premičninske izvršbe (dne 03.09.2004 neizveden rubež, dne 26.10.2004 neizveden rubež in dne 10.03.2005 neuspešen rubež), zato je upničino ravnanje, ko je za tri obračune hkrati vložila zahtevo za povrnitev stroškov, pa čeprav po poteku šestih mesecev od dneva, ko je izvršitelju poravnala prvi račun (dne 05.10.2004), oceniti kot racionalno. Rok šest mesecev glede na konkretne okoliščine primera ni nerazumni rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov, zato gredo upnici nadaljnji izvršilni stroški.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določila pogodbe in poiskalo tudi skupen namen pogodbenikov, ta pa je bil, da se odmena za uporabo s strani toženk oziroma druge toženke plačuje v obdobju, v katerem, glede na tedanjo situacijo in po dogovoru, poslovni prostor koristi le tožena stranka.
neupravičena obogatitev - poslovodstvo brez naročila
Za presojo razmerja je bistveno to, kako sta pogodbeni stranki izpolnjevali obveznosti in uresničevali pravice v medsebojnem razmerju, dokler ni med njima prišlo do spora.
Po 4.odst. 67.čl. ZOR so veljavni tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke v pisni pogodbi.
Vlaganja niso bila v nasprotju z izrecno izraženo voljo tožnika.
Če je tožnik tožencu dopuščal, da je lokal preurejal in je zaradi njegovih vlaganj bilo tožnikovo premoženje obogateno, ima toženec pravico do tožnika terjati povračilo tistih izdatkov, ki pomenijo korist za tožnika.