KZ člen 326, 326/2, 326, 326/2. ZKP člen 167, 167/1, 167, 167/1.
uvedba preiskave - utemeljen sum - ogrožanje varnosti javnega prometa
Nikakršnega dvoma ni o tem, da je do hude telesne poškodbe oškodovanke M.P. prišlo dne 19.05.2001 med vožnjo z avtobusom, ki ga je upravljal prav osumljeni R.C.. Temu naj bi botrovala prehitra vožnja osumljenca, kljub temu, da naj bi vedel, da se neposredno pred semaforiziranim križiščem C. ter U. in K. opravljajo gradbena dela, kar naj bi predstavljalo tudi oviro, ki naj bi jo osumljenec lahko pričakoval. Vse navedeno pa po oceni pritožbenega senata zadošča za utemeljen sum, potreben za uvedbo preiskave.
Upnik je sporočil sodišču prve stopnje, da je na podlagi sklepa spremenil ime firme in priložil izpisek iz sodnega registra, iz katerega izhaja navedeno dejstvo, ta je spremenil ime po izdaji sklepa o izvršbi. Ker gre le za preimenovanje pravne osebe, to pomeni, da je upnik vseskozi isti subjekt, le njegovo ime je sedaj drugačno, kot je bilo ob vložitvi predloga in izdaji sklepa o izvršbi. Sprememba firme gospodarske družbe ne pomeni spremembe stranke v postopku, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko je na predlog upnika uskladilo naziv stranke z vpisom v sodni register.
Sodišče je določilo stike v prostorih centra za socialno delo v prisotnosti socialne delavke, česar pritožnik v pritožbi ne izpodbija, pri časovni določitvi pa je upoštevalo le delovni čas centra za socialno delo. Pri tem ni preverilo niti obrazložilo ali oče zaradi omejitve prostosti lahko pride do centra za socialno delo v času, ki mu ga je določilo sodišče.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov - subjektivni rok
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pojasnilo, da citirano določilo VII. odstavka 38. člena ZIZ določa subjektivni in objektivni rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov, vendar je pri tem preveč ozko in strogo razlagalo pomen subjektivnega roka oziroma besedice "takoj". Pri razlagi subjektivnega roka je treba upoštevati konkretne okoliščine primera, ekonomičnost postopka in racionalnost postopanja, saj mora sodišče o stroških postopka odločiti v osmih dneh od prejema zahteve (VIII. odstavek 38. člena ZIZ). V obravnavanem primeru je izvršitelj kontinuirano opravljal izvršilna dejanja v okviru premičninske izvršbe (dne 03.09.2004 neizveden rubež, dne 26.10.2004 neizveden rubež in dne 10.03.2005 neuspešen rubež), zato je upničino ravnanje, ko je za tri obračune hkrati vložila zahtevo za povrnitev stroškov, pa čeprav po poteku šestih mesecev od dneva, ko je izvršitelju poravnala prvi račun (dne 05.10.2004), oceniti kot racionalno. Rok šest mesecev glede na konkretne okoliščine primera ni nerazumni rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov, zato gredo upnici nadaljnji izvršilni stroški.
Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko do konca izvršilnega postopka vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in z njim zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (ugovor tretjega). Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne (2. odst. 65. čl. ZIZ) in vložnik ugovora lahko v (prekluzivnem) roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa začne pravdo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (3. odst. 65. čl. ZIZ). Pogoj na vložitev take tožbe je pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora, ki ga izda izvršilno sodišče šele, ko se o vloženem ugovoru najprej izjasni upnik. Pravni interes za tožbo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe tretji dokaže s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi ugovora.
Po izvršilnem naslovu je dolžan dolžnik plačati od glavnice in od stroškov izvršilnega postopka zakonite zamudne obresti, ki tečejo vse do plačila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno izračunalo višino terjatve na dan, ko je opravilo poplačilni narok, tako da je do tega dne obračunalo zamudne obresti. Ko je stopil v veljavo Obligacijski zakonik zamudne obresti niso prenehale teči, poleg tega pa dolžnik v izvršilnem postopku niti ni vložil ugovora, da je terjatev v določenem obsegu prenehala na podlagi dejstev, ki naj bi nastopila po izvršljivosti odločbe.
predlog za izvršbo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Iz podatkov v zemljiški knjigi, v katere je sodišče vpogledalo na podlagi neposrednega dostopa do elektronske zemljiške knjige, sicer ne izhaja, da je dolžnik solastnik navedene nepremičnine, vendar pa je upnica s tem, ko je predlogu za izvršbo priložila overjen prepis Kupne pogodbe št. 10-VH2/28, izpolnila pogoj iz 3. odst. 168. člena ZIZ.