Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko do konca izvršilnega postopka vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in z njim zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (ugovor tretjega). Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne (2. odst. 65. čl. ZIZ) in vložnik ugovora lahko v (prekluzivnem) roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa začne pravdo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (3. odst. 65. čl. ZIZ). Pogoj na vložitev take tožbe je pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora, ki ga izda izvršilno sodišče šele, ko se o vloženem ugovoru najprej izjasni upnik. Pravni interes za tožbo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe tretji dokaže s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi ugovora.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2-3, 270, 270/3, 272, 272/2-3.
začasna odredba - razpolaganje z nepremičnino - skupno premoženje
Ker je stanovanje skupno premoženje pokojnika in dolžnice in po nepravnomočni sodbi del zapuščinske mase, M. S. s stanovanjem nikakor ne more samostojno razpolagati in če bi prišlo do odtujitve ali obremenitve, bi predlagateljema že iz tega nastala škoda, kot trdita.
ZZZDR člen 105, 105a, 129, 129a, 130, 105, 105a, 129, 129a, 130. ZNP člen 37, 37.
koristi otroka - preživljanje otrok - sporazum
Pri presoji koristnosti sporazumno dogovorjene višine preživninske obveznosti starša je potrebno le-to presojati tudi v povezavi z možnostjo pridobitve sredstev družbene pomoči (otroških dokladov, štipendije otroka).
Sklad kot upnik ima pravico, da se odloči, ali bo dolžniku odpisal dolg, nikakor pa ta upnikova pravica ne predstavlja ugovornega razloga za dolžnika, ki ni ne zatrjeval ne izkazal, da bi z upnikom sklenil takšen dogovor o (delnem ali celotnem) odpisu dolga.
Pritožbeno sodišče se strinja s tem, da vloga za preložitev glavne obravnave, ki jo je obdolženčev zagovornik poslal le malo pred pričetkom le-te, ne more predstavljati opravičljivega razloga, zakaj zagovornik na glavno obravnavo ni pristopil. Kot razlog za preložitev glavne obravnave in za svoj nepristop nanjo zagovornik v tej vlogi navaja, da je mnenja, da ni pogojev za opravo glavne obravnave. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je ocena pogojev za to, ali je glavno obravnavo moč opraviti ali ne, v pristojnosti sodišča, ne pa morebiti strank, ki pa so se po drugi strani vabilu sodišča dolžne odzvati, kakor hitro so pravilno vabljene, ali pa v nasprotnem primeru sprejeti posledice, ki jih nepristop na glavno obravnavo pač prinaša.
KZ člen 326, 326/2, 326, 326/2. ZKP člen 167, 167/1, 167, 167/1.
uvedba preiskave - utemeljen sum - ogrožanje varnosti javnega prometa
Nikakršnega dvoma ni o tem, da je do hude telesne poškodbe oškodovanke M.P. prišlo dne 19.05.2001 med vožnjo z avtobusom, ki ga je upravljal prav osumljeni R.C.. Temu naj bi botrovala prehitra vožnja osumljenca, kljub temu, da naj bi vedel, da se neposredno pred semaforiziranim križiščem C. ter U. in K. opravljajo gradbena dela, kar naj bi predstavljalo tudi oviro, ki naj bi jo osumljenec lahko pričakoval. Vse navedeno pa po oceni pritožbenega senata zadošča za utemeljen sum, potreben za uvedbo preiskave.
Upnik je sporočil sodišču prve stopnje, da je na podlagi sklepa spremenil ime firme in priložil izpisek iz sodnega registra, iz katerega izhaja navedeno dejstvo, ta je spremenil ime po izdaji sklepa o izvršbi. Ker gre le za preimenovanje pravne osebe, to pomeni, da je upnik vseskozi isti subjekt, le njegovo ime je sedaj drugačno, kot je bilo ob vložitvi predloga in izdaji sklepa o izvršbi. Sprememba firme gospodarske družbe ne pomeni spremembe stranke v postopku, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko je na predlog upnika uskladilo naziv stranke z vpisom v sodni register.
OZ člen 165, 168, 168/2, 179, 182, 165, 168, 168/2, 179, 182.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - zamudne obresti
Tožnik kot oškodovanec je škodo odpravil in lahko zahteva zamudne obresti od dne, ko je bila škoda odpravljena. Po določbi 165. čl. OZ odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, le-ta pa je bila znana in se je z odpravo škode spremenila v denarno škodo že pred vložitvijo tožbe. Tedaj je tudi nastala zamuda.
Po izvršilnem naslovu je dolžan dolžnik plačati od glavnice in od stroškov izvršilnega postopka zakonite zamudne obresti, ki tečejo vse do plačila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno izračunalo višino terjatve na dan, ko je opravilo poplačilni narok, tako da je do tega dne obračunalo zamudne obresti. Ko je stopil v veljavo Obligacijski zakonik zamudne obresti niso prenehale teči, poleg tega pa dolžnik v izvršilnem postopku niti ni vložil ugovora, da je terjatev v določenem obsegu prenehala na podlagi dejstev, ki naj bi nastopila po izvršljivosti odločbe.