• Najdi
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>
  • 1.
    VSK sodba in sklep I Cpg 132/2005
    27.10.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK01422
    ZPP člen 3, 339, 3, 339.
    pobotni ugovor - prekoračitev zahtevka - kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje je prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je v okviru uveljavljenega pobota posebej ugotovilo obstoj toženkine terjatve v višini, ki presega s tožbo uveljavljeni znesek tožničine terjatve, obe terjatvi pobotalo, zatem pa celo tožeči stranki naložilo v plačilo znesek 440.251,84 SIT s pripadki.

     
  • 2.
    VSL sklep I Cpg 911/2005
    27.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05635
    ZPP člen 464, 475, 475/1, 464, 475, 475/1.
    arbitražni dogovor - ugovor - arbitražni dogovor
    Določba v dogovoru arbitraži, ki nasprotuje 1. odst. 475. člena ZPP

    ne more imeti pomena arbitražnega dogovora, ki izključuje sodno

    pristojnost.

     
  • 3.
    VSK sklep I Cpg 244/2005
    27.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK01886
    ZPP člen 188, 188/1, 188/3, 188, 188/1, 188/3.
    prisilna poravnava - umik prijavljene terjatve - umik tožbe
    Ko tožnik umakne tožbo (1. odst. 188. čl. ZPP), izda sodišče

    sklep o ustavitvi postopka (3. odst. 188. čl. ZPP). Takšen

    sklep je le deklaratorne narave, izjava tožnika o umiku

    tožbe pa ima konstitutivne učinke, kar pomeni, da tožnik

    navedene izjave ne more preklicati.

     
  • 4.
    VDS sklep Pdp 1323/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03309
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
    odpoved - prenehanje delovnega razmerja
    ZDR ne določa, da morata biti pisna obdolžitev v postopku

    odpovedi PZ in izdana odpoved PZ sestavljeni v obliki odločbe z

    uvodom, izrekom, obrazložitvijo in pravnim poukom. Zato odpoved

    PZ ni nezakonita, če v "izreku obdolžitve in odpovedi ni opisan

    dejanski stan kršitve", čeprav sta obdolžitev in odpoved napačno

    izdani v obliki odločb. Iz podane obdolžitve in izpovedi namreč

    jasno izhaja, česa je delavec obdolžen in iz katerega razloga je

    podana odpoved PZ.

    Očitano ravnanje delavcu, ki je bilo podlaga za nezakonito

    odpoved PZ, ne more predstavljati okoliščin in interesov

    pogodbenih strank po 2. odstavku 118. člena ZDR, ki bi

    onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja. To bi pomenilo,

    da bi kljub nezakonitosti podane odpovedi delavec izgubil

    zaposlitev iz razlogov, za katere je bilo ugotovljeno, da ne

    morejo biti podlaga za zakonito odpoved PZ. Taka

    interpretacija 118. člena ZDR bi bila v nasprotju z namenom

    citiranega člena in sodnega varstva, ki naj ga ZDR nudi

    delavcu.

     
  • 5.
    VDS sklep Pdp 1063/2005
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03353
    ZPP člen 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 39, 39/1, 30, 30/1, 39, 39/1.
    zamudna sodba - nesklepčnost tožbe - poprava tožbe
    Za ugotovitev, da je tožba sklepčna, ni potrebno, da so

    zatrjevana dejstva dokazana. Zadostuje, da so izkazane skladne

    navedbe, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, pri čemer je

    pri redni odpovedi PZ iz poslovnega razloga dokazno breme glede

    utemeljenosti podane odpovedi na delodajalcu (82/1. člen ZDR).

    Če tožena stranka v delovnem sporu ne odgovori na tožbo

    delavca, sodišče pa ugotovi, da tožba ni sklepčna, s sklepom

    naložil delavcu, naj v danem roku tožbo popravi in ga

    opozori, da bo sicer tožbeni zahtevek zavrnjen (1. odstavek

    39. člena ZDSS-1). S tem, ko je tožnica tožbo pravočasno

    dopolnila z navedbo, da o nameravani redni odpovedi PZ iz

    poslovnega razloga ni bila predhodno pisno opozorjena, da ji

    je tožena stranka očitala razlog nesposobnosti, nato pa PZ

    odpovedala iz poslovnega razloga ter navedla konkretne

    določbe ZDR, ki naj bi jih tožena stranka v postopku

    odpovedi kršila ter modificirala tožbeni zahtevek, je

    odpravila nesklepčnost tožbe.

     
  • 6.
    VSK sklep I Cpg 44/2005
    27.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01616
    ZPP člen 181, 181/2, 274, 274/1, 181, 181/2, 274, 274/1.
    pravni interes - priznanje terjatve v stečajnem postopku - ugotovitvena tožba
    Terjatev je stečajni upravitelj tožene stranke na naroku za preizkus terjatev priznal, kar pomeni, da se terjatev šteje za ugotovljeno. V takem primeru pravnega interesa ni več, saj je terjatev že ugotovljena.

     
  • 7.
    VSK sklep II Cpg 230/2005
    27.10.2005
    zavarovanje terjatev
    VSK01615
    ZIZ člen 270, 270/4, 270, 270/4.
    začasna odredba
    Položaj v konkretnem primeru, ko ima upnik, torej dolžnik iz nasprotne izvršbe sedež na območju Velike Britanije, ni enak kot položaj stranke, ki bi imela sedež v državi, ki ni članica Evropske unije. Glede na to, da je vprašanje priznanja in izvršitve sodb sodišč, članic Evropske unije v drugi državi članici Evropske unije posebej urejeno in da ni več potreben enak postopek kot pa je praviloma potreben v primeru, če gre za izvršitev sodbe v državi, ki ni članica Evropske unije, ni več mogoče trditi, da naj bi bila nevarnost iz 270. čl. ZIZ podana, ker naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini.

     
  • 8.
    VDS sklep Pdp 1466/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03325
    ZVCP člen 117, 117/2, 117, 117/2. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
    vinjenost na delu - odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti
    hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

    razmerja po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR je pravni standard,

    katerega vsebino ugotavlja sodišče upoštevaje vse okoliščine

    posameznega primera. Zgolj dejstvo, da disciplinski pravilnik

    delodajalca kot hujšo kršitev delovne obveznosti opredeljuje

    uživanje alkohola med delovnim časom, še ne pomeni, da gre za

    hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

    razmerja po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, saj v sporu o

    zakonitosti podane izredne odpovedi težo kršitve presoja sodišče

    glede na vse okoliščine primera.

    Delavec s tem, ko je ob koncu delovnega časa popil kozarec vina z

    mineralno vodo, zaradi česar je imel v krvi 0,13 grama alkohola,

    ni hujše kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

    razmerja v smislu 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, zato niso bili

    podani zakonski pogoji za izredno odpoved. Tožena stranka namreč

    ni dokazala, da bi tožnik opravljal delo kot voznik vozila, za

    katerega ZVCP določa absolutno prepoved alkohola v krvi,

    dovoljene koncentracije alkohola v krvi, določene v 2. odstavku

    117. člena ZVCP, pa tožnik ni prekoračil.

     
  • 9.
    VSK sklep II Cpg 75/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01420
    ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    utemeljen ugovor - negativno dejstvo
    Dolžnik je navedel negativno dejstvo, ki ga po naravi stvari ne more dokazati, pač pa ga mora dokazati upnik.

     
  • 10.
    VSK sklep II Cpg 79/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01617
    ZIZ člen 55, 55. ZPP člen 168, 168/5, 168/6, 168, 168/5, 168/6.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - začasna odredba - oprostitev plačila sodne takse
    Začasna odredba sicer prepoveduje razpolaganje dolžniku s sredstvi, ne posega pa v tek samega izvršilnega postopka za terjatve, glede katerih obstaja izvršilni naslov.

     
  • 11.
    VSL sklep I Cpg 497/05
    27.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL07430
    ZPP člen 181, 181/1, 315, 315/1, 181, 181/1, 315, 315/1.
    vmesna sodba - določnost tožbenega zahtevka
    Ker tožeča stranka ob spremembi na strani tožene stranke temu ustrezno ni prilagodila tožbenega zahtevka, je s tem tožbeni zahtevek postal nedoločno opredeljen, zato bi sodišče prve stopnje moralo tožečo stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti v smislu 273. člena in 1. odstavka 108. člena ZPP. Samo po sebi razumljivo je, da mora biti tožbeni zahtevek določno opredeljen tudi v fazi odločanja sodišča z vmesno sodbo, s katero je odločeno o podlagi tožbenemu zahtevku. S tem, ko je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sledilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo podlago tako nedoločno opredeljenemu tožbenemu zahtevku, je storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj navedena pomanjkljivost onemogoča preizkus izpodbijane sodbe.

     
  • 12.
    VSK sklep I Cpg 311/2004
    27.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01421
    ZPP člen 285, 285.
    procesno vodstvo glavne obravnave
    Določilo 285. čl. ZPP ureja procesno vodstvo v okviru katerega pa je dolžnost predsednika senata, da med drugim skrbi tudi za to, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank v pomembnih dejstvih in da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank.

     
  • 13.
    VDS sodba Pdp 1304/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03321
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111-1, 111/1-2, 110, 110/1, 111, 111-1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Od delavca se pri vsakokratnih delovnih zadolžitvah pričakuje

    takšno ravnanje, ki predstavlja najmanj povprečno skrbnost v

    njegovem poklicu; v nasprotnem primeru ravna hudo malomarno.

    Očitane hujše kršitve v zvezi s prevzemanjem in odpremljanjem

    gum, ustreznim evidentiranjem izdelkov ter zavračanjem izvajanja

    del po odredbi nadrejenih delavcev, storjene iz hude

    malomarnosti, pomenijo razlog za izredno odpoved pogodbe o

    zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.

    Ker obstaja nevarnost, da bo delavec kršitve še ponavljal, ter

    nevarnost, da bo pri delu deloval moteče in onemogočal normalno

    delo, so podane okoliščine, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati

    delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110.

    člena ZDR).

     
  • 14.
    VDS sodba in sklep Pdp 880/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03337
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    V postopku izredne odpovedi PZ, mora delodajalec delavcu

    omogočiti zagovor (2. odstavek 83. člena ZDR), smiselno

    upoštevaje 1. in 2. odstavek 177. člena ZDR. Ker iz

    citiranih določb ne izhaja, da mora delodajalec delavcu

    omogočiti poseben rok za pripravo na zagovor, podana izredna

    odpoved PZ ni nezakonita zgolj zato, ker je imel delavec za

    pripravo zagovora na voljo le en dan.

     
  • 15.
    VDS sodba Pdp 1071/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03310
    ZPP člen 213, 213/2, 213, 213/2. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3.
    odpoved delovnega razmerja - nedoseganje delovnih rezultatov
    Če delavec 4 mesece zapored brez objektivnega razloga ne dosega

    norme, je podan resen razlog za odpoved PZ iz razloga

    nesposobnosti.

    Tožena stranka ni bila dolžna tožnice prekvalificirati ali

    dokvalificirati, da je bila po mnenju invalidske komisije (zoper

    katerega se tožnica ni pritožila) za svoje delo sposobna, tožena

    stranka pa tudi ni imala potrebe po delu na drugih delovnih

    mestih.

    Načelo kontradiktornosti pomeni pravico strank, da v postopku

    navajata dejstva in predlagata dokaze, se izjavita o navedbah in

    dokazih nasprotne stranke in sodelujeta pri izvajanju dokazov.

    Katere od predlaganih dokazov bo izvedlo, odloči sodišče po

    lastni presoji, pri čemer sledi načelu materialne resnice (2.

    odstavek 213. člena ZPP). Zato ni kršena kontradiktornost v

    postopku, če sodišče ne ugodi posameznemu dokaznemu predlogu, če

    pravilno oceni, da izvedba tega dokaza ni potrebna.

     
  • 16.
    VSL sklep I Cpg 55/2005
    27.10.2005
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL05600
    ZGD člen 364, 364/7, 364/5. ZPre člen 73, 73/1, 72.
    ničnost sklepov skupščine - oblikovalni zahtevek
    Izpodbojni tožbi po 7. odst. 364. člena Zakona o gospodarskih družbah

    (ZGD) sta oblikovalni tožbi, kjer je pravovarstvena potreba načeloma

    vselej podana in je ni treba posebej ugotavljati. Tožena stranka bi

    namreč lahko (in tudi je) izpodbijani sklep (z dne 27.2.2002 in

    21.7.2003) potrdila z novim sklepom. Če zoper taka sklepa ne bi bila

    vložena tožba za njegovo razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti,

    bi v smislu 5. odst. 364. člena ZGD takšnega sklepa ne bilo več

    mogoče razveljaviti. Če bi torej v konkretnem primeru obstojalo

    takšno dejansko in pravno stanje, bi tožeča stranka pravni interes

    tekom postopka izgubila.

     
  • 17.
    VSK sodba I Cpg 260/2004
    27.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSK0001892
    ZOR člen 936, 936/1, 936, 936/1. ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZPP člen 76, 76/1, 76, 76/1.
    pravdna stranka - trditveno breme - nedovoljene pritožbene novote
    Tožeča stranka je označila toženo stranko tako, da je pred

    nazivom filiale navedla tudi firmo zavarovalnice, v okviru

    katere se ta filiala nahaja, torej navedla je pravno osebo,

    in ker je na območju Republike Slovenije le ena pravna oseba

    s takšno firmo, je tožena stranka označena pravilno.

     
  • 18.
    VSK sklep II Cpg 76/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01385
    ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/5.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
    Dolžnik mora ne zgolj navajati dejstva, ki bi lahko imela posledico v zavrnitvi zahtevka, pač pa mora za ta dejstva predložiti tudi dokaze.

     
  • 19.
    VSL sklep I Cp 4032/2005
    27.10.2005
    stvarno pravo
    VSL50671
    SPZ člen 32, 32.
    motenje posesti
    Vsakodnevno parkiranje, v daljšem obdobju, je opredeliti kot

    nadaljevano motilno ravnanje. Rok za vložitev motenjske tožbe začne

    teči prvi dan, ko je bilo takšno parkiranje opaženo in ko se je

    zvedelo, kdo parkira.

     
  • 20.
    VSK sodba I Cp 624/2005
    27.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01376
    ZOR člen 200, 200. URS člen 34, 35, 39, 34, 35, 39. KZ člen 169, 169/3, 169, 169/3.
    odškodnina za negmotno škodo - razžalitev časti in dobrega imena - protipravnost
    Iz besed, da tožnik kot človek v življenju "ni imel vidnih uspehov" ni mogoče izpeljati avtomatično zaključka, da je tožnik nesposobnež.

    Beseda padalec je v tekstu navedena v navednicah. Tudi ta beseda sama po sebi ni žaljiva. Če pa se upošteva še, da je toženec z njo izrazil svoje mnenje o tem, kako je tožnik prišel v parlament (ko se je eno poslansko mesto izpraznilo, je zaradi volilne matematike prišel na izpraznjeno mesto), je očitno, da gre za izraženo mnenje o tožencu kot politiku. V primeru, ko gre za izraženo mnenje o politični osebnosti v javni polemiki, pa je sodna praksa poenotena, da mora biti prag tolerance takšne osebe višji od osebe, ki ne nastopa v javnosti.

     
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>