• Najdi
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>
  • 1.
    VSK sklep I Cpg 311/2004
    27.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01421
    ZPP člen 285, 285.
    procesno vodstvo glavne obravnave
    Določilo 285. čl. ZPP ureja procesno vodstvo v okviru katerega pa je dolžnost predsednika senata, da med drugim skrbi tudi za to, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank v pomembnih dejstvih in da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank.

     
  • 2.
    VSL sklep I Cpg 911/2005
    27.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05635
    ZPP člen 464, 475, 475/1, 464, 475, 475/1.
    arbitražni dogovor - ugovor - arbitražni dogovor
    Določba v dogovoru arbitraži, ki nasprotuje 1. odst. 475. člena ZPP

    ne more imeti pomena arbitražnega dogovora, ki izključuje sodno

    pristojnost.

     
  • 3.
    VSK sklep I Cpg 244/2005
    27.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK01886
    ZPP člen 188, 188/1, 188/3, 188, 188/1, 188/3.
    prisilna poravnava - umik prijavljene terjatve - umik tožbe
    Ko tožnik umakne tožbo (1. odst. 188. čl. ZPP), izda sodišče

    sklep o ustavitvi postopka (3. odst. 188. čl. ZPP). Takšen

    sklep je le deklaratorne narave, izjava tožnika o umiku

    tožbe pa ima konstitutivne učinke, kar pomeni, da tožnik

    navedene izjave ne more preklicati.

     
  • 4.
    VDS sklep Pdp 1063/2005
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03353
    ZPP člen 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 39, 39/1, 30, 30/1, 39, 39/1.
    zamudna sodba - nesklepčnost tožbe - poprava tožbe
    Za ugotovitev, da je tožba sklepčna, ni potrebno, da so

    zatrjevana dejstva dokazana. Zadostuje, da so izkazane skladne

    navedbe, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, pri čemer je

    pri redni odpovedi PZ iz poslovnega razloga dokazno breme glede

    utemeljenosti podane odpovedi na delodajalcu (82/1. člen ZDR).

    Če tožena stranka v delovnem sporu ne odgovori na tožbo

    delavca, sodišče pa ugotovi, da tožba ni sklepčna, s sklepom

    naložil delavcu, naj v danem roku tožbo popravi in ga

    opozori, da bo sicer tožbeni zahtevek zavrnjen (1. odstavek

    39. člena ZDSS-1). S tem, ko je tožnica tožbo pravočasno

    dopolnila z navedbo, da o nameravani redni odpovedi PZ iz

    poslovnega razloga ni bila predhodno pisno opozorjena, da ji

    je tožena stranka očitala razlog nesposobnosti, nato pa PZ

    odpovedala iz poslovnega razloga ter navedla konkretne

    določbe ZDR, ki naj bi jih tožena stranka v postopku

    odpovedi kršila ter modificirala tožbeni zahtevek, je

    odpravila nesklepčnost tožbe.

     
  • 5.
    VSK sklep I Cpg 249/2005
    27.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01887
    Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji člen 126, 126. ZPPSL člen 125, 137, 137/1, 137/6, 137/7, 142, 142/1, 142/2, 142/3, 125, 137, 137/1, 137/6, 137/7, 142, 142/1, 142/2, 142/3.
    prijava terjatve
    V vseh primerih so prijave svojih oživelih terjatev vložili

    po poteku 30-dnevnega roka od dneva vrnitve v stečajno maso.

    Res je, da ZPPSL ravno takšnega primera ne ureja, saj izhaja

    iz predpostavke, da oživijo terjatve upnikov zaradi uspelega

    izpodbijanja v sodnem ali upravnem postopku in v tem primeru

    predvideva za prijavo terjatve 30-dnevni rok od

    pravnomočnosti odločbe. Vendar pa ZPPSL ne omogoča

    prijavljanja terjatev izven rokov, ki jih določa.

     
  • 6.
    VSK sodba I Cpg 260/2004
    27.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSK0001892
    ZOR člen 936, 936/1, 936, 936/1. ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZPP člen 76, 76/1, 76, 76/1.
    pravdna stranka - trditveno breme - nedovoljene pritožbene novote
    Tožeča stranka je označila toženo stranko tako, da je pred

    nazivom filiale navedla tudi firmo zavarovalnice, v okviru

    katere se ta filiala nahaja, torej navedla je pravno osebo,

    in ker je na območju Republike Slovenije le ena pravna oseba

    s takšno firmo, je tožena stranka označena pravilno.

     
  • 7.
    VDS sodba in sklep Pdp 880/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03337
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    V postopku izredne odpovedi PZ, mora delodajalec delavcu

    omogočiti zagovor (2. odstavek 83. člena ZDR), smiselno

    upoštevaje 1. in 2. odstavek 177. člena ZDR. Ker iz

    citiranih določb ne izhaja, da mora delodajalec delavcu

    omogočiti poseben rok za pripravo na zagovor, podana izredna

    odpoved PZ ni nezakonita zgolj zato, ker je imel delavec za

    pripravo zagovora na voljo le en dan.

     
  • 8.
    VDS sodba Pdp 1304/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03321
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111-1, 111/1-2, 110, 110/1, 111, 111-1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Od delavca se pri vsakokratnih delovnih zadolžitvah pričakuje

    takšno ravnanje, ki predstavlja najmanj povprečno skrbnost v

    njegovem poklicu; v nasprotnem primeru ravna hudo malomarno.

    Očitane hujše kršitve v zvezi s prevzemanjem in odpremljanjem

    gum, ustreznim evidentiranjem izdelkov ter zavračanjem izvajanja

    del po odredbi nadrejenih delavcev, storjene iz hude

    malomarnosti, pomenijo razlog za izredno odpoved pogodbe o

    zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.

    Ker obstaja nevarnost, da bo delavec kršitve še ponavljal, ter

    nevarnost, da bo pri delu deloval moteče in onemogočal normalno

    delo, so podane okoliščine, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati

    delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110.

    člena ZDR).

     
  • 9.
    VSL sklep I Cp 4032/2005
    27.10.2005
    stvarno pravo
    VSL50671
    SPZ člen 32, 32.
    motenje posesti
    Vsakodnevno parkiranje, v daljšem obdobju, je opredeliti kot

    nadaljevano motilno ravnanje. Rok za vložitev motenjske tožbe začne

    teči prvi dan, ko je bilo takšno parkiranje opaženo in ko se je

    zvedelo, kdo parkira.

     
  • 10.
    VDS sodba Pdp 720/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03312
    ZDR člen 36f, 233, 36f, 233. ZDR člen 36f, 233, 36f, 233.
    delovno razmerje - prehodne določbe - odpravnina - izračun osnove za odmero odpravnine - prenehanje delovnega razmerja
    Čeprav je tožniku delovno razmerje prenehalo po uveljavitvi

    novega ZDR junija 2003 (po preteku 6 mesecev od dokončnosti

    sklepa o PDR) in je bilo takrat odločeno tudi o odpravnini,

    je potrebno višino odpravnine izračunati po določbah starega

    ZDR. Tožnik je pravico do odpravnine kot trajno presežni

    delavec pridobil s trenutom, ko ga je delodajalec opredelil

    kot trajno presežnega delavca v decembru 2002, pod pogojem,

    da mu je na tej podlagi prenehalo delovno razmerje. Zato se

    višina odpravnine izračuna po določbah starega ZDR, ne glede

    na to, da sklep o opredelitvi tožnika kot trajno presežnega

    delavca v decembru 2002 ne obravnava vprašanja odpravnine,

    saj ta delavcu pripada po samem zakonu.

     
  • 11.
    VSK sklep II Cpg 75/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01420
    ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    utemeljen ugovor - negativno dejstvo
    Dolžnik je navedel negativno dejstvo, ki ga po naravi stvari ne more dokazati, pač pa ga mora dokazati upnik.

     
  • 12.
    VDS sodba Pdp 457/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03313
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 204, 204/1, 204/4, 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 204, 204/1, 204/4.
    delovno razmerje - odpoved delovnega razmerja - odpravnina - izračun osnove za odmero odpravnine - neposredno sodno varstvo - odpoved delovnega razmerja - izračun osnove za odmero odpravnine - neposredno sodno varstvo
    Tožnici je bila redno odpovedana PZ iz poslovnega razloga po

    1.1.2003, zato je pri izračunu odpravnine potrebno upoštevati

    109. člena novega ZDR. Kot delovna doba pri delodajalcu in

    njegovih pravnih prednikih v smislu 3. odstavka 109. člena ZDR se

    šteje tudi čas zaposlitve pri delodajalcu, ki je tožnico prevzel

    skladno z 15. členom ZTPDR, čeprav SKPG/90, ki je veljala v času

    prevzema, še ni določala, da se za delavca, ki je bil prevzet na

    delo k drugemu delalodajalcu, šteje, kot da zaposlitve ni

    spremenil. Ker je tožnica po prej veljavni delovnopravni

    zakonodaji pridobila pravico, da se v primeru prevzema

    šteje, da ni spremenila zaposlitve, je tudi to zaposlitev

    potrebno upoštevati pri izračunu odpravnine po 109. členu

    ZDR.

    Delavcu ni potrebno izpodbijati sklepa o določitvi višine

    odpravnine pri delodajalcu po 1. odstavku 204. člena ZDR,

    saj gre za denarni zahtevek, ki ga delavec skladno z 4.

    odstavkom 204. člena ZDR lahko uveljavlja direktno pred

    sodiščem.

     
  • 13.
    VSK sodba in sklep I Cpg 132/2005
    27.10.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK01422
    ZPP člen 3, 339, 3, 339.
    pobotni ugovor - prekoračitev zahtevka - kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje je prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je v okviru uveljavljenega pobota posebej ugotovilo obstoj toženkine terjatve v višini, ki presega s tožbo uveljavljeni znesek tožničine terjatve, obe terjatvi pobotalo, zatem pa celo tožeči stranki naložilo v plačilo znesek 440.251,84 SIT s pripadki.

     
  • 14.
    VSK sklep II Cpg 79/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01617
    ZIZ člen 55, 55. ZPP člen 168, 168/5, 168/6, 168, 168/5, 168/6.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - začasna odredba - oprostitev plačila sodne takse
    Začasna odredba sicer prepoveduje razpolaganje dolžniku s sredstvi, ne posega pa v tek samega izvršilnega postopka za terjatve, glede katerih obstaja izvršilni naslov.

     
  • 15.
    VSK sklep II Cpg 86/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01614
    ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    terjatev zoper družbenika - prenehanje družbe - izbris iz sodnega registra
    Ko teče izvršilni postopek zoper izbrisano družbo in se ta lahko nadaljuje zoper družbenika na podlagi istega izvršilnega naslova, tako terjatev lahko uveljavlja upnik le s predlogom za nadaljevanje izvršbe, ki ga mora vložiti na sodišču.

     
  • 16.
    VDS sodba in sklep Pdp 9/2005
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03332
    ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/2, 325, 325/1, 326, 326/1, 326/2, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/2, 325, 325/1, 326, 326/1, 326/2.
    sprememba tožbe - dopolnilna sodba
    Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožba ni bila

    spremenjena (tožnica je s tožbo sprva zahtevala, da jo tožena

    stranka od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje

    prijavi v socialno zavarovanje "po osnovi najnižje z zakonom

    določene plače", s kasnejšo pripravljalno vlogo pa je zahtevala,

    da jo za isto obdobje prijavi v socialno zavarovanje "po osnovi

    najmanj minimalne plače"), o modificiranem tožbenem zahtevku

    sploh ni odločilo. Zato se pritožba, ki uveljavlja prav to, šteje

    kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

     
  • 17.
    VSK sklep II Cpg 76/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01385
    ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/5.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
    Dolžnik mora ne zgolj navajati dejstva, ki bi lahko imela posledico v zavrnitvi zahtevka, pač pa mora za ta dejstva predložiti tudi dokaze.

     
  • 18.
    VDS sodba Pdp 1341/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03324
    ZDR člen 88, 88/3, 90, 88, 88/3, 90.
    redna pravna sredstva - odpoved - delovno razmerje
    delodajalec ravna v skladu s 3. odst. 88. čl. ZDR, če pred podajo

    redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga preveri, ali je možno

    delavca zaposliti na drugem ustreznem delovnem mestu, pri čemer

    je odločilna zasedenost delovnih mest v času odpovedi pogodbe o

    zaposlitvi delavcu, ne pa v prihodnje načrtovano zaposlovanje.

     
  • 19.
    VSL sklep I Cpg 497/05
    27.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL07430
    ZPP člen 181, 181/1, 315, 315/1, 181, 181/1, 315, 315/1.
    vmesna sodba - določnost tožbenega zahtevka
    Ker tožeča stranka ob spremembi na strani tožene stranke temu ustrezno ni prilagodila tožbenega zahtevka, je s tem tožbeni zahtevek postal nedoločno opredeljen, zato bi sodišče prve stopnje moralo tožečo stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti v smislu 273. člena in 1. odstavka 108. člena ZPP. Samo po sebi razumljivo je, da mora biti tožbeni zahtevek določno opredeljen tudi v fazi odločanja sodišča z vmesno sodbo, s katero je odločeno o podlagi tožbenemu zahtevku. S tem, ko je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sledilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo podlago tako nedoločno opredeljenemu tožbenemu zahtevku, je storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj navedena pomanjkljivost onemogoča preizkus izpodbijane sodbe.

     
  • 20.
    VSK sodba I Cp 624/2005
    27.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01376
    ZOR člen 200, 200. URS člen 34, 35, 39, 34, 35, 39. KZ člen 169, 169/3, 169, 169/3.
    odškodnina za negmotno škodo - razžalitev časti in dobrega imena - protipravnost
    Iz besed, da tožnik kot človek v življenju "ni imel vidnih uspehov" ni mogoče izpeljati avtomatično zaključka, da je tožnik nesposobnež.

    Beseda padalec je v tekstu navedena v navednicah. Tudi ta beseda sama po sebi ni žaljiva. Če pa se upošteva še, da je toženec z njo izrazil svoje mnenje o tem, kako je tožnik prišel v parlament (ko se je eno poslansko mesto izpraznilo, je zaradi volilne matematike prišel na izpraznjeno mesto), je očitno, da gre za izraženo mnenje o tožencu kot politiku. V primeru, ko gre za izraženo mnenje o politični osebnosti v javni polemiki, pa je sodna praksa poenotena, da mora biti prag tolerance takšne osebe višji od osebe, ki ne nastopa v javnosti.

     
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>