• Najdi
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>
  • 1.
    VSK sklep I Cpg 142/2005
    27.10.2005
    zavarovanje terjatev - civilno procesno pravo
    VSK01884
    ZIZ člen 15, 239, 15, 239. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
    začasna odredba - pravnomočno razsojena stvar
    Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe prihajajo v poštev

    določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na

    procesno predpostavko pravnomočno razsojene stvari (2. odst.

    319. čl. ZPP v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ).

     
  • 2.
    VDS sklep Pdp 1063/2005
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03353
    ZPP člen 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 39, 39/1, 30, 30/1, 39, 39/1.
    zamudna sodba - nesklepčnost tožbe - poprava tožbe
    Za ugotovitev, da je tožba sklepčna, ni potrebno, da so

    zatrjevana dejstva dokazana. Zadostuje, da so izkazane skladne

    navedbe, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, pri čemer je

    pri redni odpovedi PZ iz poslovnega razloga dokazno breme glede

    utemeljenosti podane odpovedi na delodajalcu (82/1. člen ZDR).

    Če tožena stranka v delovnem sporu ne odgovori na tožbo

    delavca, sodišče pa ugotovi, da tožba ni sklepčna, s sklepom

    naložil delavcu, naj v danem roku tožbo popravi in ga

    opozori, da bo sicer tožbeni zahtevek zavrnjen (1. odstavek

    39. člena ZDSS-1). S tem, ko je tožnica tožbo pravočasno

    dopolnila z navedbo, da o nameravani redni odpovedi PZ iz

    poslovnega razloga ni bila predhodno pisno opozorjena, da ji

    je tožena stranka očitala razlog nesposobnosti, nato pa PZ

    odpovedala iz poslovnega razloga ter navedla konkretne

    določbe ZDR, ki naj bi jih tožena stranka v postopku

    odpovedi kršila ter modificirala tožbeni zahtevek, je

    odpravila nesklepčnost tožbe.

     
  • 3.
    VSK sodba I Cp 624/2005
    27.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01376
    ZOR člen 200, 200. URS člen 34, 35, 39, 34, 35, 39. KZ člen 169, 169/3, 169, 169/3.
    odškodnina za negmotno škodo - razžalitev časti in dobrega imena - protipravnost
    Iz besed, da tožnik kot človek v življenju "ni imel vidnih uspehov" ni mogoče izpeljati avtomatično zaključka, da je tožnik nesposobnež.

    Beseda padalec je v tekstu navedena v navednicah. Tudi ta beseda sama po sebi ni žaljiva. Če pa se upošteva še, da je toženec z njo izrazil svoje mnenje o tem, kako je tožnik prišel v parlament (ko se je eno poslansko mesto izpraznilo, je zaradi volilne matematike prišel na izpraznjeno mesto), je očitno, da gre za izraženo mnenje o tožencu kot politiku. V primeru, ko gre za izraženo mnenje o politični osebnosti v javni polemiki, pa je sodna praksa poenotena, da mora biti prag tolerance takšne osebe višji od osebe, ki ne nastopa v javnosti.

     
  • 4.
    VSK sklep I Cpg 249/2005
    27.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01887
    Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji člen 126, 126. ZPPSL člen 125, 137, 137/1, 137/6, 137/7, 142, 142/1, 142/2, 142/3, 125, 137, 137/1, 137/6, 137/7, 142, 142/1, 142/2, 142/3.
    prijava terjatve
    V vseh primerih so prijave svojih oživelih terjatev vložili

    po poteku 30-dnevnega roka od dneva vrnitve v stečajno maso.

    Res je, da ZPPSL ravno takšnega primera ne ureja, saj izhaja

    iz predpostavke, da oživijo terjatve upnikov zaradi uspelega

    izpodbijanja v sodnem ali upravnem postopku in v tem primeru

    predvideva za prijavo terjatve 30-dnevni rok od

    pravnomočnosti odločbe. Vendar pa ZPPSL ne omogoča

    prijavljanja terjatev izven rokov, ki jih določa.

     
  • 5.
    VDS sodba Pdp 720/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03312
    ZDR člen 36f, 233, 36f, 233. ZDR člen 36f, 233, 36f, 233.
    delovno razmerje - prehodne določbe - odpravnina - izračun osnove za odmero odpravnine - prenehanje delovnega razmerja
    Čeprav je tožniku delovno razmerje prenehalo po uveljavitvi

    novega ZDR junija 2003 (po preteku 6 mesecev od dokončnosti

    sklepa o PDR) in je bilo takrat odločeno tudi o odpravnini,

    je potrebno višino odpravnine izračunati po določbah starega

    ZDR. Tožnik je pravico do odpravnine kot trajno presežni

    delavec pridobil s trenutom, ko ga je delodajalec opredelil

    kot trajno presežnega delavca v decembru 2002, pod pogojem,

    da mu je na tej podlagi prenehalo delovno razmerje. Zato se

    višina odpravnine izračuna po določbah starega ZDR, ne glede

    na to, da sklep o opredelitvi tožnika kot trajno presežnega

    delavca v decembru 2002 ne obravnava vprašanja odpravnine,

    saj ta delavcu pripada po samem zakonu.

     
  • 6.
    VSL sklep I Cp 4032/2005
    27.10.2005
    stvarno pravo
    VSL50671
    SPZ člen 32, 32.
    motenje posesti
    Vsakodnevno parkiranje, v daljšem obdobju, je opredeliti kot

    nadaljevano motilno ravnanje. Rok za vložitev motenjske tožbe začne

    teči prvi dan, ko je bilo takšno parkiranje opaženo in ko se je

    zvedelo, kdo parkira.

     
  • 7.
    VDS sodba Pdp 457/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03313
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 204, 204/1, 204/4, 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 204, 204/1, 204/4.
    delovno razmerje - odpoved delovnega razmerja - odpravnina - izračun osnove za odmero odpravnine - neposredno sodno varstvo - odpoved delovnega razmerja - izračun osnove za odmero odpravnine - neposredno sodno varstvo
    Tožnici je bila redno odpovedana PZ iz poslovnega razloga po

    1.1.2003, zato je pri izračunu odpravnine potrebno upoštevati

    109. člena novega ZDR. Kot delovna doba pri delodajalcu in

    njegovih pravnih prednikih v smislu 3. odstavka 109. člena ZDR se

    šteje tudi čas zaposlitve pri delodajalcu, ki je tožnico prevzel

    skladno z 15. členom ZTPDR, čeprav SKPG/90, ki je veljala v času

    prevzema, še ni določala, da se za delavca, ki je bil prevzet na

    delo k drugemu delalodajalcu, šteje, kot da zaposlitve ni

    spremenil. Ker je tožnica po prej veljavni delovnopravni

    zakonodaji pridobila pravico, da se v primeru prevzema

    šteje, da ni spremenila zaposlitve, je tudi to zaposlitev

    potrebno upoštevati pri izračunu odpravnine po 109. členu

    ZDR.

    Delavcu ni potrebno izpodbijati sklepa o določitvi višine

    odpravnine pri delodajalcu po 1. odstavku 204. člena ZDR,

    saj gre za denarni zahtevek, ki ga delavec skladno z 4.

    odstavkom 204. člena ZDR lahko uveljavlja direktno pred

    sodiščem.

     
  • 8.
    VDS sodba Pdp 1071/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03310
    ZPP člen 213, 213/2, 213, 213/2. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3.
    odpoved delovnega razmerja - nedoseganje delovnih rezultatov
    Če delavec 4 mesece zapored brez objektivnega razloga ne dosega

    norme, je podan resen razlog za odpoved PZ iz razloga

    nesposobnosti.

    Tožena stranka ni bila dolžna tožnice prekvalificirati ali

    dokvalificirati, da je bila po mnenju invalidske komisije (zoper

    katerega se tožnica ni pritožila) za svoje delo sposobna, tožena

    stranka pa tudi ni imala potrebe po delu na drugih delovnih

    mestih.

    Načelo kontradiktornosti pomeni pravico strank, da v postopku

    navajata dejstva in predlagata dokaze, se izjavita o navedbah in

    dokazih nasprotne stranke in sodelujeta pri izvajanju dokazov.

    Katere od predlaganih dokazov bo izvedlo, odloči sodišče po

    lastni presoji, pri čemer sledi načelu materialne resnice (2.

    odstavek 213. člena ZPP). Zato ni kršena kontradiktornost v

    postopku, če sodišče ne ugodi posameznemu dokaznemu predlogu, če

    pravilno oceni, da izvedba tega dokaza ni potrebna.

     
  • 9.
    VSL sklep I Cpg 55/2005
    27.10.2005
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL05600
    ZGD člen 364, 364/7, 364/5. ZPre člen 73, 73/1, 72.
    ničnost sklepov skupščine - oblikovalni zahtevek
    Izpodbojni tožbi po 7. odst. 364. člena Zakona o gospodarskih družbah

    (ZGD) sta oblikovalni tožbi, kjer je pravovarstvena potreba načeloma

    vselej podana in je ni treba posebej ugotavljati. Tožena stranka bi

    namreč lahko (in tudi je) izpodbijani sklep (z dne 27.2.2002 in

    21.7.2003) potrdila z novim sklepom. Če zoper taka sklepa ne bi bila

    vložena tožba za njegovo razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti,

    bi v smislu 5. odst. 364. člena ZGD takšnega sklepa ne bilo več

    mogoče razveljaviti. Če bi torej v konkretnem primeru obstojalo

    takšno dejansko in pravno stanje, bi tožeča stranka pravni interes

    tekom postopka izgubila.

     
  • 10.
    VDS sklep Pdp 1466/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03325
    ZVCP člen 117, 117/2, 117, 117/2. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
    vinjenost na delu - odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti
    hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

    razmerja po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR je pravni standard,

    katerega vsebino ugotavlja sodišče upoštevaje vse okoliščine

    posameznega primera. Zgolj dejstvo, da disciplinski pravilnik

    delodajalca kot hujšo kršitev delovne obveznosti opredeljuje

    uživanje alkohola med delovnim časom, še ne pomeni, da gre za

    hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

    razmerja po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, saj v sporu o

    zakonitosti podane izredne odpovedi težo kršitve presoja sodišče

    glede na vse okoliščine primera.

    Delavec s tem, ko je ob koncu delovnega časa popil kozarec vina z

    mineralno vodo, zaradi česar je imel v krvi 0,13 grama alkohola,

    ni hujše kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

    razmerja v smislu 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, zato niso bili

    podani zakonski pogoji za izredno odpoved. Tožena stranka namreč

    ni dokazala, da bi tožnik opravljal delo kot voznik vozila, za

    katerega ZVCP določa absolutno prepoved alkohola v krvi,

    dovoljene koncentracije alkohola v krvi, določene v 2. odstavku

    117. člena ZVCP, pa tožnik ni prekoračil.

     
  • 11.
    VDS sodba Pdp 1304/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03321
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111-1, 111/1-2, 110, 110/1, 111, 111-1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Od delavca se pri vsakokratnih delovnih zadolžitvah pričakuje

    takšno ravnanje, ki predstavlja najmanj povprečno skrbnost v

    njegovem poklicu; v nasprotnem primeru ravna hudo malomarno.

    Očitane hujše kršitve v zvezi s prevzemanjem in odpremljanjem

    gum, ustreznim evidentiranjem izdelkov ter zavračanjem izvajanja

    del po odredbi nadrejenih delavcev, storjene iz hude

    malomarnosti, pomenijo razlog za izredno odpoved pogodbe o

    zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.

    Ker obstaja nevarnost, da bo delavec kršitve še ponavljal, ter

    nevarnost, da bo pri delu deloval moteče in onemogočal normalno

    delo, so podane okoliščine, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati

    delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110.

    člena ZDR).

     
  • 12.
    VSK sklep II Cpg 86/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01614
    ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    terjatev zoper družbenika - prenehanje družbe - izbris iz sodnega registra
    Ko teče izvršilni postopek zoper izbrisano družbo in se ta lahko nadaljuje zoper družbenika na podlagi istega izvršilnega naslova, tako terjatev lahko uveljavlja upnik le s predlogom za nadaljevanje izvršbe, ki ga mora vložiti na sodišču.

     
  • 13.
    VDS sklep Pdp 1323/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03309
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
    odpoved - prenehanje delovnega razmerja
    ZDR ne določa, da morata biti pisna obdolžitev v postopku

    odpovedi PZ in izdana odpoved PZ sestavljeni v obliki odločbe z

    uvodom, izrekom, obrazložitvijo in pravnim poukom. Zato odpoved

    PZ ni nezakonita, če v "izreku obdolžitve in odpovedi ni opisan

    dejanski stan kršitve", čeprav sta obdolžitev in odpoved napačno

    izdani v obliki odločb. Iz podane obdolžitve in izpovedi namreč

    jasno izhaja, česa je delavec obdolžen in iz katerega razloga je

    podana odpoved PZ.

    Očitano ravnanje delavcu, ki je bilo podlaga za nezakonito

    odpoved PZ, ne more predstavljati okoliščin in interesov

    pogodbenih strank po 2. odstavku 118. člena ZDR, ki bi

    onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja. To bi pomenilo,

    da bi kljub nezakonitosti podane odpovedi delavec izgubil

    zaposlitev iz razlogov, za katere je bilo ugotovljeno, da ne

    morejo biti podlaga za zakonito odpoved PZ. Taka

    interpretacija 118. člena ZDR bi bila v nasprotju z namenom

    citiranega člena in sodnega varstva, ki naj ga ZDR nudi

    delavcu.

     
  • 14.
    VDS sodba in sklep Pdp 880/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03337
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    V postopku izredne odpovedi PZ, mora delodajalec delavcu

    omogočiti zagovor (2. odstavek 83. člena ZDR), smiselno

    upoštevaje 1. in 2. odstavek 177. člena ZDR. Ker iz

    citiranih določb ne izhaja, da mora delodajalec delavcu

    omogočiti poseben rok za pripravo na zagovor, podana izredna

    odpoved PZ ni nezakonita zgolj zato, ker je imel delavec za

    pripravo zagovora na voljo le en dan.

     
  • 15.
    VSL sklep I Cpg 911/2005
    27.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05635
    ZPP člen 464, 475, 475/1, 464, 475, 475/1.
    arbitražni dogovor - ugovor - arbitražni dogovor
    Določba v dogovoru arbitraži, ki nasprotuje 1. odst. 475. člena ZPP

    ne more imeti pomena arbitražnega dogovora, ki izključuje sodno

    pristojnost.

     
  • 16.
    VSK sklep I Cpg 244/2005
    27.10.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK01886
    ZPP člen 188, 188/1, 188/3, 188, 188/1, 188/3.
    prisilna poravnava - umik prijavljene terjatve - umik tožbe
    Ko tožnik umakne tožbo (1. odst. 188. čl. ZPP), izda sodišče

    sklep o ustavitvi postopka (3. odst. 188. čl. ZPP). Takšen

    sklep je le deklaratorne narave, izjava tožnika o umiku

    tožbe pa ima konstitutivne učinke, kar pomeni, da tožnik

    navedene izjave ne more preklicati.

     
  • 17.
    VSK sodba I Cpg 260/2004
    27.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSK0001892
    ZOR člen 936, 936/1, 936, 936/1. ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZPP člen 76, 76/1, 76, 76/1.
    pravdna stranka - trditveno breme - nedovoljene pritožbene novote
    Tožeča stranka je označila toženo stranko tako, da je pred

    nazivom filiale navedla tudi firmo zavarovalnice, v okviru

    katere se ta filiala nahaja, torej navedla je pravno osebo,

    in ker je na območju Republike Slovenije le ena pravna oseba

    s takšno firmo, je tožena stranka označena pravilno.

     
  • 18.
    VDS sodba Pdp 1341/2004
    27.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03324
    ZDR člen 88, 88/3, 90, 88, 88/3, 90.
    redna pravna sredstva - odpoved - delovno razmerje
    delodajalec ravna v skladu s 3. odst. 88. čl. ZDR, če pred podajo

    redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga preveri, ali je možno

    delavca zaposliti na drugem ustreznem delovnem mestu, pri čemer

    je odločilna zasedenost delovnih mest v času odpovedi pogodbe o

    zaposlitvi delavcu, ne pa v prihodnje načrtovano zaposlovanje.

     
  • 19.
    VSK sodba in sklep I Cpg 132/2005
    27.10.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK01422
    ZPP člen 3, 339, 3, 339.
    pobotni ugovor - prekoračitev zahtevka - kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje je prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je v okviru uveljavljenega pobota posebej ugotovilo obstoj toženkine terjatve v višini, ki presega s tožbo uveljavljeni znesek tožničine terjatve, obe terjatvi pobotalo, zatem pa celo tožeči stranki naložilo v plačilo znesek 440.251,84 SIT s pripadki.

     
  • 20.
    VSK sklep II Cpg 79/2005
    27.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01617
    ZIZ člen 55, 55. ZPP člen 168, 168/5, 168/6, 168, 168/5, 168/6.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - začasna odredba - oprostitev plačila sodne takse
    Začasna odredba sicer prepoveduje razpolaganje dolžniku s sredstvi, ne posega pa v tek samega izvršilnega postopka za terjatve, glede katerih obstaja izvršilni naslov.

     
  • 1
  • od 19
  • >
  • >>