2.

VSK sklep II Cpg 60/2005

27.10.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSK01875

ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163, 163/1, 163/2.

povrnitev stroškov

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), katerega uporaba prihaja na

podlagi 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v

poštev tudi v postopku izvršbe, določa, da mora stranka

zahtevati povrnitev stroškov, pri tem pa mora opredeljeno

navesti stroške, za katere zahteva povračilo (1. in 2. odst.

163. čl. ZPP).

 

4.

VSK sodba in sklep I Cpg 132/2005

27.10.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSK01422

ZPP člen 3, 339, 3, 339.

pobotni ugovor - prekoračitev zahtevka - kršitev določb postopka

Sodišče prve stopnje je prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je v okviru uveljavljenega pobota posebej ugotovilo obstoj toženkine terjatve v višini, ki presega s tožbo uveljavljeni znesek tožničine terjatve, obe terjatvi pobotalo, zatem pa celo tožeči stranki naložilo v plačilo znesek 440.251,84 SIT s pripadki.

 

6.

VDS sodba Pdp 457/2004

27.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03313

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 204, 204/1, 204/4, 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 204, 204/1, 204/4.

delovno razmerje - odpoved delovnega razmerja - odpravnina - izračun osnove za odmero odpravnine - neposredno sodno varstvo - odpoved delovnega razmerja - izračun osnove za odmero odpravnine - neposredno sodno varstvo

Tožnici je bila redno odpovedana PZ iz poslovnega razloga po

1.1.2003, zato je pri izračunu odpravnine potrebno upoštevati

109. člena novega ZDR. Kot delovna doba pri delodajalcu in

njegovih pravnih prednikih v smislu 3. odstavka 109. člena ZDR se

šteje tudi čas zaposlitve pri delodajalcu, ki je tožnico prevzel

skladno z 15. členom ZTPDR, čeprav SKPG/90, ki je veljala v času

prevzema, še ni določala, da se za delavca, ki je bil prevzet na

delo k drugemu delalodajalcu, šteje, kot da zaposlitve ni

spremenil. Ker je tožnica po prej veljavni delovnopravni

zakonodaji pridobila pravico, da se v primeru prevzema

šteje, da ni spremenila zaposlitve, je tudi to zaposlitev

potrebno upoštevati pri izračunu odpravnine po 109. členu

ZDR.

Delavcu ni potrebno izpodbijati sklepa o določitvi višine

odpravnine pri delodajalcu po 1. odstavku 204. člena ZDR,

saj gre za denarni zahtevek, ki ga delavec skladno z 4.

odstavkom 204. člena ZDR lahko uveljavlja direktno pred

sodiščem.

 

8.

VDS sodba in sklep Pdp 9/2005

27.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03332

ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/2, 325, 325/1, 326, 326/1, 326/2, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/2, 325, 325/1, 326, 326/1, 326/2.

sprememba tožbe - dopolnilna sodba

Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožba ni bila

spremenjena (tožnica je s tožbo sprva zahtevala, da jo tožena

stranka od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje

prijavi v socialno zavarovanje "po osnovi najnižje z zakonom

določene plače", s kasnejšo pripravljalno vlogo pa je zahtevala,

da jo za isto obdobje prijavi v socialno zavarovanje "po osnovi

najmanj minimalne plače"), o modificiranem tožbenem zahtevku

sploh ni odločilo. Zato se pritožba, ki uveljavlja prav to, šteje

kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

 

10.

VDS sodba Pdp 720/2004

27.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03312

ZDR člen 36f, 233, 36f, 233. ZDR člen 36f, 233, 36f, 233.

delovno razmerje - prehodne določbe - odpravnina - izračun osnove za odmero odpravnine - prenehanje delovnega razmerja

Čeprav je tožniku delovno razmerje prenehalo po uveljavitvi

novega ZDR junija 2003 (po preteku 6 mesecev od dokončnosti

sklepa o PDR) in je bilo takrat odločeno tudi o odpravnini,

je potrebno višino odpravnine izračunati po določbah starega

ZDR. Tožnik je pravico do odpravnine kot trajno presežni

delavec pridobil s trenutom, ko ga je delodajalec opredelil

kot trajno presežnega delavca v decembru 2002, pod pogojem,

da mu je na tej podlagi prenehalo delovno razmerje. Zato se

višina odpravnine izračuna po določbah starega ZDR, ne glede

na to, da sklep o opredelitvi tožnika kot trajno presežnega

delavca v decembru 2002 ne obravnava vprašanja odpravnine,

saj ta delavcu pripada po samem zakonu.

 

12.

VSL sklep I Cpg 911/2005

27.10.2005

civilno procesno pravo

VSL05635

ZPP člen 464, 475, 475/1, 464, 475, 475/1.

arbitražni dogovor - ugovor - arbitražni dogovor

Določba v dogovoru arbitraži, ki nasprotuje 1. odst. 475. člena ZPP

ne more imeti pomena arbitražnega dogovora, ki izključuje sodno

pristojnost.

 

14.

VSK sklep II Cpg 79/2005

27.10.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSK01617

ZIZ člen 55, 55. ZPP člen 168, 168/5, 168/6, 168, 168/5, 168/6.

ugovor zoper sklep o izvršbi - začasna odredba - oprostitev plačila sodne takse

Začasna odredba sicer prepoveduje razpolaganje dolžniku s sredstvi, ne posega pa v tek samega izvršilnega postopka za terjatve, glede katerih obstaja izvršilni naslov.

 

16.

VDS sodba Pdp 1304/2004

27.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03321

ZDR člen 110, 110/1, 111, 111-1, 111/1-2, 110, 110/1, 111, 111-1, 111/1-2.

odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti

Od delavca se pri vsakokratnih delovnih zadolžitvah pričakuje

takšno ravnanje, ki predstavlja najmanj povprečno skrbnost v

njegovem poklicu; v nasprotnem primeru ravna hudo malomarno.

Očitane hujše kršitve v zvezi s prevzemanjem in odpremljanjem

gum, ustreznim evidentiranjem izdelkov ter zavračanjem izvajanja

del po odredbi nadrejenih delavcev, storjene iz hude

malomarnosti, pomenijo razlog za izredno odpoved pogodbe o

zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.

Ker obstaja nevarnost, da bo delavec kršitve še ponavljal, ter

nevarnost, da bo pri delu deloval moteče in onemogočal normalno

delo, so podane okoliščine, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati

delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110.

člena ZDR).

 

18.

VDS sklep Pdp 1466/2004

27.10.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03325

ZVCP člen 117, 117/2, 117, 117/2. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.

vinjenost na delu - odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti

hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

razmerja po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR je pravni standard,

katerega vsebino ugotavlja sodišče upoštevaje vse okoliščine

posameznega primera. Zgolj dejstvo, da disciplinski pravilnik

delodajalca kot hujšo kršitev delovne obveznosti opredeljuje

uživanje alkohola med delovnim časom, še ne pomeni, da gre za

hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

razmerja po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, saj v sporu o

zakonitosti podane izredne odpovedi težo kršitve presoja sodišče

glede na vse okoliščine primera.

Delavec s tem, ko je ob koncu delovnega časa popil kozarec vina z

mineralno vodo, zaradi česar je imel v krvi 0,13 grama alkohola,

ni hujše kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega

razmerja v smislu 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, zato niso bili

podani zakonski pogoji za izredno odpoved. Tožena stranka namreč

ni dokazala, da bi tožnik opravljal delo kot voznik vozila, za

katerega ZVCP določa absolutno prepoved alkohola v krvi,

dovoljene koncentracije alkohola v krvi, določene v 2. odstavku

117. člena ZVCP, pa tožnik ni prekoračil.

 

20.

VSK sklep I Cpg 311/2004

27.10.2005

civilno procesno pravo

VSK01421

ZPP člen 285, 285.

procesno vodstvo glavne obravnave

Določilo 285. čl. ZPP ureja procesno vodstvo v okviru katerega pa je dolžnost predsednika senata, da med drugim skrbi tudi za to, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank v pomembnih dejstvih in da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank.