CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016355
ZIZ člen 268, 272, 272/2, 273. ZPP člen 186. ZZK-1 člen 13, 63.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovanje nedenarnih terjatev - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - konkretizirana nevarnost - ustrezno sredstvo zavarovanja - zaznamba pravnih dejstev - delitev parcele - priviligirana sprememba tožbe
Za izkaz obstoja nevarnosti mora upnik dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Pritožnik ni izkazal takšne konkretizirane nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode (ki bi bila v čem več od tega, da vsak lastnik lahko razpolaga s svojo stvarjo) v zvezi s predlogom za prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine. Nameravana parcelacija v ničemer ne izkazuje nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. To, kar lahko tožena stranka naredi v pravnem prometu s sedanjo parcelo, lahko naredi tudi s taisto nepremičnino, razdeljeno na več parcel.
V zemljiško knjigo je mogoče zaznamovati le tista pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi vsakršne uradne ali neuradne delitve ter spremembe pravnega statusa nepremičnine ni eno od tistih pravnih dejstev, ki jih je mogoče vpisati v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018388
ZVD člen 9, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kontradiktornost postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - zagotavljanje varnosti pri delu - opustitev dolžnega nadzora
Ugotavljanje postopka čiščenja stroja ob asistenci zaposlenih pri L. d. d. oziroma nadrejenih tožniku, ne more pomeniti nepristranskega ugotavljanja dejstva. Tožnik je že v tožbi, tožena stranka pa večkrat med postopkom, predlagala izvedenca za te stroje, ki naj ugotovi pravilno čiščenje stroja in odgovori na tožnikove trditve, da stroja ni bilo mogoče očistiti drugače, kot ga je čistil sam. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena.
V nadaljevanju postopka naj tudi sodišče ugotovi, ali lahko opravi ogled na kraju samem ob tožnikovi prisotnosti glede na višino in dostop do vsipnika. V primeru, da bo sodišče ugotovilo, da so delavci in tožnik stroj čistili napačno, delodajalec tožnika pa opustil dolžni nadzor, je treba razmišljati v smeri deljenja odgovornosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016790
ZKP-UPB4 člen 371, 371/1, 371/1-11, 402, 402/3, 502, 502b.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje ukrepa
Okoliščine od odreditve zavarovanja zahtevka se po oceni pritožbenega sodišča niso v ničemer spremenile obdolžencu v korist, zato še zmeraj obstaja ista nevarnost odtujitve premoženja, saj ni spregledati takojšnjega razpolaganja obdolženca s koristjo, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem.
sklep o dedovanju - sprememba sklepa o dedovanju - prizadete pravice drugih, ki se opirajo na izpodbijani sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev pritožbe
Po prvem odstavku 173. člena ZD lahko sodišče prve stopnje po pritožbi z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče, vendar le, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016700
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP-UPB3 člen 358, 358/1, 372, 372-1, 394, 394/1.
oprostitev obtožbe - kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Navedba, da je račune sprva plačeval, nato pa kljub pravilno izpolnjenim obveznostim računov, ki jih ni zavrnil, ni plačal, kljub temu, da je ob zapadlosti prvega računa imel dovolj sredstev za plačilo, ne predstavlja konkretizacije, na kakšen način naj bi obdolženec oškodovanca preslepil. Preslepitvenega namena pa ne konkretizirajo niti nadaljnje trditve v opisu, da je kasneje (29. 8. 2011) podpisal stanje odprtih postavk in je na pozive direktorice oškodovane družbe plačilo še naprej obljubljal (nazadnje 27. 2. 2013) in da se kasneje na klice in opomine več ni odzival ter iz zaposlitve pridobljenih sredstev ni namenil niti za delno poplačilo dolga, temveč gre le za opis okoliščin, nastalih po tem, ko se pogodba ni več izvajala, ne pa pri izvajanju pogodbe, na podlagi katere so bili računi izdani in niso bili plačani, kot se mu očita, torej v obdobju od 8. 9. 2009 do 12. 4. 2010.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016745
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 113, 113/4.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - nadomestitev soglasja starša - šolanje - izbira osnovne šole - zavrnitev predloga stranke - začasna odredba po uradni dolžnosti - izvrševanje roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - največja korist otroka
V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri izdaji začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki postopati še posebno restriktivno zaradi vpliva na končno odločitev in dolgoročnih posledic izdane začasne odredbe. Gre za nujni ukrep, ki ga je treba izreči (le) takrat, ko se pokaže, da koristi otroka terjajo ukrepanje že tekom postopka. Iz ogroženosti otroka mora izhajati nujnost po začasni ureditvi spornega razmerja. Sodišče mora torej ugotoviti največjo korist otroka in nujnost izrečenega ukrepa.
Ker roditelja že dalj časa ne živita več skupaj, ampak v različnih državah, njuna hčerka pa je dopolnila starost, ko mora začeti hoditi v šolo, je (žal) realnost taka, da je treba zaradi razhoda družine in ker se roditelja o tem ne (z)moreta sporazumeti sama, niti s pomočjo CSD, odločiti o vpisu v šolo, ki je v največjo korist otroka.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v večjo korist deklice, da se vpiše v Osnovno šolo Y., zato je predlagateljev predlog za vpis v Osnovno šolo L. zavrnilo in izdalo po uradni dolžnosti začasno odredbo, s katero je nadomestilo predlagateljevo soglasje za vpis deklice v prvi razred Osnovne šole Y.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016466
KZ-1 člen 87, 87/1.. ZKP člen 129.a, 129.a/6.
izvršitev denarne kazni
Potem, ko je sodišče že dalo možnost obsojencu obročnega plačila izrečene denarne kazni, pa je obsojenec to možnost zapravil, kot je to razvidno iz obrazložitve te sodbe, ni mogoče ponovno predlagati takega načina izvršitve denarne kazni, zato je pritožba obsojenca, ki tak predlog vsebuje, neutemeljena.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - predlog za kazenski pregon - vzročna zveza
Za dejanje, ki sta ga obtožba in sodba opisali pod točko I/2 in opredelili kot kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, oškodovanec ni pravočasno podal predloga za kazenski pregon, zato ga obdolžencu obtožba tudi ne bi smela očitati.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/3, 6/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
ugovor se šteje za umaknjen - strokovni sodelavec - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - nepravilna sestava sodišča - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Strokovna sodelavka je odločila, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen zaradi neplačila sodne takse, omenjeni sklep pa po svoji naravi ne predstavlja vmesnega procesnega sklepa niti drugega sklepa oziroma dejanja, za kar je pooblaščen strokovni sodelavec.
URS člen 27. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3.
odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - objektivna odgovornost države - nedovoljeno ravnanje - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - silobran
Nedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki pa je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja obdolženca (osumljenca) ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016508
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 8.
krivdna odškodninska odgovornost - poškodba v pretepu - način nastanka poškodb - nastanek škodnega dogodka - dokazna ocena sodišča - verodostojnost izjave stranke - dokaz z izvedencem - fizični napad - huda telesna poškodba - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - razžalitev dobrega imena - vzročna zveza - soprispevek k nastanku škode
Skladno z ustaljeno sodno prakso se posameznik, ki je verbalno žaljen, ne sme odzvati z uporabo fizične sile. Tožnik ni prispeval k nastanku poškodb. Dokazni postopek ni potrdil, da bi tožnik začel prepir z verbalnim konfliktom, temveč obratno – pričel ga je toženec.
Tožnik je v tožbi navajal, da ne bo mogel več opravljati svojih življenjskih dejavnosti enako kot pred poškodbo, te trditve pa so se v dokaznem postopku (izvedenec, zaslišanje tožnika) potrdile. Zahteva, da bi moral tožnik izrecno zatrjevati in izpovedati, da duševno trpi, ker ne more opravljati osebne higiene in se oblačiti, kot je to počel pred škodnim dejanjem, je pretirana in neživljenjska.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026731
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 354, 354/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - objektivna identiteta - količina droge - isti historični dogodek - zmanjšana kriminalna količina
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da opis dejanja po obtožbi obtožbe ne drži, obtoženega oprostiti vseh očitkov. Količina prepovedane droge ni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, zato za izpolnjenost biti inkriminacije zadošča ugotovitev, da je obtoženec določen (vendar točno neugotovljen del) prepovedane droge nedvomno kupil in hranil z namenom prodaje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in po izvedenem dokaznem postopku v konkretnem delu opisa dejanja zajeto kriminalno količino zmanjšalo, obtoženca pa spoznalo za krivega v obsegu, kot izhaja iz izreka sodbe.
Pri trpinčenju gre po zakonski definiciji za ponavljajoče se ali sistematično negativno ravnanje zoper delavca. Enkraten dogodek (kot je v tem primeru izredna odpoved) sam po sebi praviloma ne more utemeljevati trpinčenja na delovnem mestu. V drugih očitanih ravnanjih direktorice tožene stranke ni elementov trpinčenja na delovnem mestu. Pritožbeno sodišče zato kljub nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi soglaša s presojo, da se nad tožnico ni vršilo trpinčenje na delovnem mestu.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 135/2017 s 5. 2. 2018 spremenilo stališče, zavzeto v dotedanji sodni praksi pritožbenega sodišča ter odločilo, da tudi delavcu, ki mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo in mu je bilo kasneje s sodno odločbo vzpostavljeno retroaktivno, na podlagi 166. člena ZDR pripada nadomestilo za neizrabljen letni dopust. Čeprav brezposelna oseba ne dela, ni na letnem dopustu in čeprav je bilo tožnici naknadno s pravnomočno sodno odločbo za nazaj priznano nadomestilo plače, to ne pomeni, da v zvezi z neizkoriščenim letnim dopustom ni bila v ničemer prikrajšana. Namen nadomestila plače se namreč razlikuje od namena nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum
Ustavno sodišče je že v odločbi Up-2094/06 izrecno izpostavilo, da obrazložena pobuda policije in predlog državnega tožilstva preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da utemelji obstoj zakonskih razlogov za uvedbo ukrepa (odreditev hišne preiskave), zato bi moral preiskovalni sodnik v predmetni kazenski zadevi v odredbah za hišne preiskave navesti konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so osumljenci storili kaznivo dejanje tihotapstva. Pritožnica se sklicuje na v času izdaje odredb za hišne preiskave veljavno sodno prakso, vendar pa s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Ustavno sodišče je namreč v odločbi Up-1006/13 ocenjevalo (ne)ustreznost obrazloženosti odredb za hišno preiskavo z dne 15. 12. 2009 in 16. 12. 2009, ki sta bili torej izdani v časovno primerljivem obdobju kot odredbe v predmetni kazenski zadevi oziroma, "v skladu s tedaj obstoječo sodno prakso" ter presodilo, da nista izpolnjevali ustreznega standarda obrazloženosti sodne odločbe. Tudi okoliščina, da je bil preiskovalni sodnik, ki je izdal sporne odredbe, natančno seznanjen z vsebino že pridobljenih dokazov, pravilnih zaključkov izpodbijanega sklepa ne more omajati. Namen obrazložitve sodne odredbe je v tem, da se lahko z naknadno kontrolo preizkusi sodnikova presoja o obstoju pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave (odločba Up-1006/13), česar pa, zaradi pomanjkljivosti obrazložitve, obravnavane odredbe za hišno preiskavo ne omogočajo.
sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe - nepravdni postopek ureditve meje - smiselna uporaba določb ZPP
ZPP sklep o postavitvi izvedenca in plačilu predujma zanj šteje med odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka in zoper njih pritožba ni dovoljena. Po večinski sodni praksi to (razen izjemoma ob upoštevanju posebnosti posamezne zadeve) velja tudi v nepravdnem postopku.
ZPP člen 116, 116/1, 149, 224, 224/1. ZIZ člen 42, 42/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo procesnega dejanja - vročitev sodne odločbe - nastop zamude - neodpravljiva nesklepčnost - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - nepravilna vročitev - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - nepristnost podpisa na vročilnici - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem predlagatelj utemeljuje stališče, da do zamude ni prišlo, ne pa da je do zamude prišlo, a iz opravičljivih razlogov, je nesklepčen.
V teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Ker se toženec podpisuje različno, zgolj s sklicevanjem na razliko med podpisom na vročilnici in primerjalnimi podpisi, domneve, da je na vročilnici njegov podpis, ne more izpodbiti.
Zakon o pravdnem postopku nima posebnih pravil o potrdilu o pravnomočnosti. Po ustaljeni sodni praksi se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti.
Sodišče je tožbeni zahtevek presojalo tudi z vidika določb OZ o družbeni pogodbi, ter ob upoštevanju določbe 994. člena OZ, ki ureja korist in izgubo družbenikov, pravilno ocenilo, da iz razloga, ker tožnica ni podala trditev o tem, kolikšni so bili prispevki (v odstotku) posameznega družbenika v poslu, ter ker ni bilo mogoče izračunati, kakšna je bila izguba in kolikšen delež izgube bremeni posameznega izmed njih (in torej tudi toženca kot družbenika), tožbeni zahtevek tudi na podlagi družbene pogodbe ni utemeljen.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah - intenzivni primarni strah - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - poseg v osebnostno pravico - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice
Pri tožniku ni šlo zgolj za prestrašenost ali zaskrbljenost, pač pa za strah, ki je bil dovolj intenziven, da je porušil njegovo duševno ravnovesje.
Tožnik je s svojim ravnanjem posegel v tožnikovo duševno integriteto, pri čemer je do groženj s smrtjo ob uporabi imitacije pištole prišlo na tožnikovem domu, kjer je utemeljeno pričakoval zasebnost in varnost.
Na podlagi navedenih premoženjskih razmer ter ob upoštevanju višine odmerjenih stroškov kazenskega postopka in sodne takse, je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča, pravilno odločilo, da jih je obsojeni sposoben plačati na način, kot je odločilo v izreku napadenega sklepa in sicer po obrokih.
ZD-B člen 212.. ZZZDR-UPB1 člen 51, 51/1.. ZPP člen 181, 181/3.
obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - skupno premoženje - vmesni ugotovitveni zahtevek
Tožnika sta s tožbo, naj se ugotovi terjatev zapustnika do njune sodedinje in naj se ji naloži vrnitev tega zneska v zapuščino, zasledovala pravno varstvo v korist vseh dedičev in ne le v lastno, zato ni razloga, da njuna udeležba v postopku ne bi zadoščala.
Predmet obravnavanja je sicer razmerje, ki je izvorno obligacijsko pravne in ne dednopravne narave, vendar gre za spor med dediči o obsegu zapuščine.
Težnja Zakona o dedovanju je, da se vsa sporna razmerja med dediči rešijo že med zapuščinskim postopkom in preprečijo nepotrebne naknadne pravde.
Tožnika v tej pravdi pravilno zasledujeta cilj, naj se terjatev zoper dedinjo realizira z vrnitivijo denarja v zapuščino.