zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - preuranjena izdaja sklepa - vštevanje darila - prikrajšanje nujnega deleža - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - sporno dejansko vprašanje - predhodno vprašanje
Dokler v zapuščinskem postopku ni jasno, ali bo nastopilo zakonito ali oporočno dedovanje, je preuranjeno kogarkoli napotiti na pravdo glede vštevanja daril oziroma prikrajšanja nujnega deleža. Razen tega pa morda pravda, glede na to, da se bo v pravdi po tožbi, ki jo je že vložil dedič, ugotavljalo ali so mu bila darila dana, s tožbo za vštevanje daril ne bo več potrebna.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - oškodovanec kot tožilec - nekonkretizirana navedba
Kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 se lahko stori le z obema oblikama naklepa, torej tedaj, ko se storilec zaveda svojega dejanja in ga hoče storiti (direktni naklep), ali ko se storilec zaveda, da lahko stori dejanje, pa v to privoli (eventualni naklep). Opis dejanja, kot ga vsebujeta obtožni predlog in njegova dopolnitev po pravilni presoji sodišča prve stopnje glede tega ni dovolj konkreten in jasen, pa je zato pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da iz njega niso razvidni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, ki bi ga naj storil osumljeni. Iz opisa ne izhaja, da naj bi osumljenec naklepno poškodoval osebni avto oškodovanca kot tožilca. V opisu je navedeno zgolj to, da bi naj osumljenec, ko se je peš odpravil proti poštnemu nabiralniku, pritrjenemu na vhodna vrata hiše M. 26, z levo nogo (v predelu od stopala do stegna) zadel v brizgalko za pranje levega žarometa osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru na navedenem naslovu. Tak opis dopušča tudi nehoteno poškodbo osebnega avtomobila.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - blokada računa - prezadolženost družbe - delo na črno
Preslepitev in preslepitveni namen sta v izpodbijani sodbi določno konkretizirana in opis vsebuje vsa odločilna dejstva, tako da je obdolženki tudi omogočil učinkovito obrambo, sodišču pa pravilno pravno vrednotenje obdolženkinega ravnanja in sklepanje o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da gre le za civilno pravno razmerje, ki nima zakonskih znakov obdolženki očitanega kaznivega dejanja in da je oškodovanec kazenski postopek izkoristil zgolj za to, da bi mimo izvršilnega postopka prišel do poplačila domnevnega dolga.
zahtevek za plačilo odškodnine - nova škoda po izvensodni poravnavi - nova škoda po sklenitvi poravnave - naknadna škoda - isti historični dogodek - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - kršitev razpravnega načela - znova opravljena glavna obravnava - kršitev materialnoprocesnega vodstva - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve - obstoj nove škode - obseg in višina škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pri razmejitvi, katera škoda je nova, je treba najprej izhajati iz pravnoposlovne volje pravdnih strank, ki je bila izražena v obliki sklenjene poravnave. Tako ni odločilen zgolj objektivno (ne)predvidljiv razvoj oziroma zaplet poškodbe z vidika medicinske znanosti.
Kljub temu, da so tožnikove težave v smislu poškodbe vezi v desnem palcu obstajale že od škodnega dogodka dalje, se zanje tedaj ni vedelo. To velja tako objektivno, tj. za stroko (zdravnike), še toliko bolj pa za laičnega tožnika, zato je bila njegova poškodba vezi, kot se je razvila naknadno, nedvomno za vse presenetljiva, nova in zunaj dometa sklenjene poravnave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016790
ZKP-UPB4 člen 371, 371/1, 371/1-11, 402, 402/3, 502, 502b.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje ukrepa
Okoliščine od odreditve zavarovanja zahtevka se po oceni pritožbenega sodišča niso v ničemer spremenile obdolžencu v korist, zato še zmeraj obstaja ista nevarnost odtujitve premoženja, saj ni spregledati takojšnjega razpolaganja obdolženca s koristjo, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem.
Obsojenec izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po ZBPP. S tem je po šestem odstavku 11. člena ZST-1 upravičen do celotne taksne oprostitve.
Po ZUPJS se pri presoji premoženjskega kriterija ne upoštevajo kmetijska in gozdna zemljišča, ki dajejo katastrski dohodek. Se pa katastrski dohodek upošteva pri ugotavljanju dohodkovnega kriterija v sklopu presoje materialnega položaja prosilca po ZBPP.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016745
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 113, 113/4.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - nadomestitev soglasja starša - šolanje - izbira osnovne šole - zavrnitev predloga stranke - začasna odredba po uradni dolžnosti - izvrševanje roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - največja korist otroka
V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri izdaji začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki postopati še posebno restriktivno zaradi vpliva na končno odločitev in dolgoročnih posledic izdane začasne odredbe. Gre za nujni ukrep, ki ga je treba izreči (le) takrat, ko se pokaže, da koristi otroka terjajo ukrepanje že tekom postopka. Iz ogroženosti otroka mora izhajati nujnost po začasni ureditvi spornega razmerja. Sodišče mora torej ugotoviti največjo korist otroka in nujnost izrečenega ukrepa.
Ker roditelja že dalj časa ne živita več skupaj, ampak v različnih državah, njuna hčerka pa je dopolnila starost, ko mora začeti hoditi v šolo, je (žal) realnost taka, da je treba zaradi razhoda družine in ker se roditelja o tem ne (z)moreta sporazumeti sama, niti s pomočjo CSD, odločiti o vpisu v šolo, ki je v največjo korist otroka.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v večjo korist deklice, da se vpiše v Osnovno šolo Y., zato je predlagateljev predlog za vpis v Osnovno šolo L. zavrnilo in izdalo po uradni dolžnosti začasno odredbo, s katero je nadomestilo predlagateljevo soglasje za vpis deklice v prvi razred Osnovne šole Y.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016466
KZ-1 člen 87, 87/1.. ZKP člen 129.a, 129.a/6.
izvršitev denarne kazni
Potem, ko je sodišče že dalo možnost obsojencu obročnega plačila izrečene denarne kazni, pa je obsojenec to možnost zapravil, kot je to razvidno iz obrazložitve te sodbe, ni mogoče ponovno predlagati takega načina izvršitve denarne kazni, zato je pritožba obsojenca, ki tak predlog vsebuje, neutemeljena.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - predlog za kazenski pregon - vzročna zveza
Za dejanje, ki sta ga obtožba in sodba opisali pod točko I/2 in opredelili kot kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, oškodovanec ni pravočasno podal predloga za kazenski pregon, zato ga obdolžencu obtožba tudi ne bi smela očitati.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninjenje po ZSpo - družbena lastnina - lastninska pravica - posest - izročitev nepremičnine v posest - pravica do posesti - upravljanje - športni objekt občinskega pomena - javni interes - lastninska pravica društev - vrnitveni zahtevek
Pravilen je zaključek, da ima toženka, ki se ukvarja z organizirano športno dejavnostjo, ob upoštevanju okoliščin konkretnega lastninjenja športnih objektov, pravico do posesti na teh nepremičninah.
V času uveljavitve ZSpo ni bilo jasno, kdo in v kakšnem postopku bo odločil o priglašeni lastninski pravici. Posledično s sprejemom sklepa med strankama še ni bilo jasno oziroma razčiščeno, kdo je lastnik spornih nepremičnin in da je bilo lastninjenje tedaj že končano. Prav to, da naj ostane upravljanje športnih objektov v sferi toženke, pa izhaja iz sklepa in dopisa, s čimer je bil vsebinsko jasno opredeljen njun tedanji materialnopravni odnos, tako glede vsebine (tj. odprtega vprašanja glede lastninjenja športnih objektov), toženkinega upravičenja do posesti (tj. nadaljnjega upravljanja) kot tudi časa njegovega trajanja (tj. do pravnomočnosti oziroma zaključka lastninjenja).
Ni avtomatičnega enačaja med lastninsko pravico in upravljanjem s športnimi objekti v javnem interesu, niti dvoma, da bi lahko poseg v toženkino posestno upravičenje, zgolj na temelju gole, olastninjene pravice, škodoval javnemu interesu v športu, prav tistemu, ki ga je že v času lastninjenja prepoznala sama tožnica, ki je toženki športne objekte prepuščala v upravljanje in izvajanje organizirane športne dejavnosti. Tako je toženkino posestno upravičenje utemeljeno tudi z vidika javnega interesa in ne nasprotuje bistvu lastninske pravice, niti pravni varnosti.
ZD člen 52. ZPP člen 181, 181/1. OZ člen 86, 86/1.
nujni dedič - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - mešana pogodba - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - vmesni ugotovitveni zahtevek - pasivna legitimacija
V ponovljenem postopku bo moralo sodisce prve stopnje izhajati iz pogodbenih določil in ugotoviti ali ob sporazumni ocenitvi preživljalskih obveznosti na 55.000 EUR sporna pogodba v celoti predstavlja odplačno pogodbo ali pa gre za mešano odplačno in darilno pogodbo. Če bo ugotovilo, da gre delno za darilo, bo moralo ugotoviti vrednost darila, glede na to, da tožnica zaradi prikrajšanja nujnega deleža zahteva vračilo darila v zapuščino. Sodišče bo moralo upoštevati, da se pri vračunanja darila dediču v njegov dedni delež, to oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016507
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 54, 57. ZVEtL člen 7, 7/3. ZPP člen 243.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - prostorski akti - situacijski načrt - redna raba - javno dobro - dokaz z izvedencem - predlog za postavitev izvedenca - izvedenec določene stroke
Pri predlaganju dokaza z izvedencem sodišče ni vezano na predlog, kakšne stroke naj bo izvedenec. Katerega izvedenca in kakšne stroke bo postavilo, je odločitev sodišča. Stranka oziroma udeleženec postopka tudi ni dolžan dokaznega predloga konkretizirati na tak način, da navede stroko izvedenca, ki naj ga sodišče postavi. Njena dolžnost je, da navede v zvezi s katerim dejstvom predlaga dokaz (dokazna tema) ter da navede, da predlaga tovrsten dokaz (torej dokaz z izvedencem).
SPZ člen 33. ZIZ člen 17, 49, 52, 64, 221. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 116.
sodno varstvo posesti - protipravnost motilnega dejanja - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - delo izvršitelja - subjektivne meje pravnomočnosti
Ni dvoma, da lahko že po naravi vsaka izvršba rezultira prav v motenju določene posesti. Navsezadnje je prav to pravno dopusten cilj, ki ga upnik v izvršilnem postopku lahko zasleduje in pričakuje - tj. pravno dopustno motnje posesti.
S tega vidika pa je takšna motnja dolžnikove posesti vtkana v samo zasnovo izvršilnega postopka, že zato pa sistemsko gledano ne dopušča s tega vidika protislovne sodne intervencije še v okviru sodnega varstva posesti iz 33. člena SPZ.
Izročitev nepremičnine v izvršilnem postopku, na način, da je prosta "vseh oseb", omogoča tudi izvršbo zoper tiste osebe, ki sicer kot dolžniki niso izrecno navedeni v sklepu o izvršbi, a se vsebinsko nahajajo v njegovi dejanski oblasti. S tega vidika takšna izvršitev sklepa o izvršbi le navidezno prebije ti. subjektivne meje pravnomočnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016355
ZIZ člen 268, 272, 272/2, 273. ZPP člen 186. ZZK-1 člen 13, 63.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovanje nedenarnih terjatev - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - konkretizirana nevarnost - ustrezno sredstvo zavarovanja - zaznamba pravnih dejstev - delitev parcele - priviligirana sprememba tožbe
Za izkaz obstoja nevarnosti mora upnik dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Pritožnik ni izkazal takšne konkretizirane nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode (ki bi bila v čem več od tega, da vsak lastnik lahko razpolaga s svojo stvarjo) v zvezi s predlogom za prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine. Nameravana parcelacija v ničemer ne izkazuje nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. To, kar lahko tožena stranka naredi v pravnem prometu s sedanjo parcelo, lahko naredi tudi s taisto nepremičnino, razdeljeno na več parcel.
V zemljiško knjigo je mogoče zaznamovati le tista pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi vsakršne uradne ali neuradne delitve ter spremembe pravnega statusa nepremičnine ni eno od tistih pravnih dejstev, ki jih je mogoče vpisati v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018388
ZVD člen 9, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kontradiktornost postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - zagotavljanje varnosti pri delu - opustitev dolžnega nadzora
Ugotavljanje postopka čiščenja stroja ob asistenci zaposlenih pri L. d. d. oziroma nadrejenih tožniku, ne more pomeniti nepristranskega ugotavljanja dejstva. Tožnik je že v tožbi, tožena stranka pa večkrat med postopkom, predlagala izvedenca za te stroje, ki naj ugotovi pravilno čiščenje stroja in odgovori na tožnikove trditve, da stroja ni bilo mogoče očistiti drugače, kot ga je čistil sam. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena.
V nadaljevanju postopka naj tudi sodišče ugotovi, ali lahko opravi ogled na kraju samem ob tožnikovi prisotnosti glede na višino in dostop do vsipnika. V primeru, da bo sodišče ugotovilo, da so delavci in tožnik stroj čistili napačno, delodajalec tožnika pa opustil dolžni nadzor, je treba razmišljati v smeri deljenja odgovornosti.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - neprofitno najemno stanovanje - najem neprofitnega stanovanja - pogoji in kriteriji - primerno stanovanje - lastnik nepremičnin - pogoji za odpoved najemne pogodbe
Lastnik, ki oddaja neprofitno stanovanje, sme odpovedati najemno pogodbo, če ima najemnik neprofitnega stanovanja v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo.
Želje in prioritete najemnika neprofitnega stanovanja, ki ima v lasti za življenje v njem primerno stanovanje, ne morejo pretehtati nad dolžnostjo lastnika neprofitnega stanovanja oddati tako stanovanje upravičencem do najema stanovanja za neprofitno najemnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016850
ZPPŽP člen 18, 19. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska odgovornost - odgovornost železniškega prevoznika - objektivna odgovornost - nesreča pri vstopanju na vlak - škodni dogodek - telesna poškodba - trditvena podlaga - dejansko stanje - pritožbene novote - dokazna ocena - ekskulpacijski razlog
Odgovornost prevoznika v železniškem prometu za potnika zaradi nastalih telesnih poškodb je objektivna. Vendar je prevoznik v konkretnem primeru dokazal, da je do tožničine poškodbe prišlo zaradi njenega napačnega ravnanja, ko je roko vstavila v okvir vrat toaletnih prostorov, ko je ravno takrat vrata odprl drugi potnik in jo poškodoval.
sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe - nepravdni postopek ureditve meje - smiselna uporaba določb ZPP
ZPP sklep o postavitvi izvedenca in plačilu predujma zanj šteje med odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka in zoper njih pritožba ni dovoljena. Po večinski sodni praksi to (razen izjemoma ob upoštevanju posebnosti posamezne zadeve) velja tudi v nepravdnem postopku.
ZPP člen 116, 116/1, 149, 224, 224/1. ZIZ člen 42, 42/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo procesnega dejanja - vročitev sodne odločbe - nastop zamude - neodpravljiva nesklepčnost - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - nepravilna vročitev - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - nepristnost podpisa na vročilnici - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem predlagatelj utemeljuje stališče, da do zamude ni prišlo, ne pa da je do zamude prišlo, a iz opravičljivih razlogov, je nesklepčen.
V teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Ker se toženec podpisuje različno, zgolj s sklicevanjem na razliko med podpisom na vročilnici in primerjalnimi podpisi, domneve, da je na vročilnici njegov podpis, ne more izpodbiti.
Zakon o pravdnem postopku nima posebnih pravil o potrdilu o pravnomočnosti. Po ustaljeni sodni praksi se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - prekluzija tožbenih navedb - ugovor zoper sklep o izvršbi in prva pripravljalna vloga se obravnavata kot celota - predlog za izdajo sklepa o izvršbi kot tožba
Tožeča stranka z vložitvijo tožbe ni bila prekludirana. V predmetnem postopku se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim in drugim odstavkom 286.a člena ZPP tožeči stranki na prvem naroku za glavno obravnavo določilo rok za vložitev prve pripravljalne vloge.