• Najdi
  • 1
  • od 6
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep I Cp 1159/2005
    31.8.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50574
    ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-4.
    zamudna sodba - nasprotje med dejstvi navedenimi v tožbi in predloženimi dokazi
    Teza o priznanju dejanskih navedb tožeče stranke je dopustna samo pod

    pogojem, da ni razumnih razlogov, ki bi vzbujali dvom v resničnost

    tožnikovih navedb. Če je sam tožnik v dokaz svojih navedb ponudil

    dokaze, s katerimi navedb očitno ni moč dokazati, je nedopustno

    pripisovati tožencu voljo, da s svojo pasivnostjo priznava resničnost

    dejanskih navedb v tožbi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedba

    tožeče stranke, da je bil eden od povzročiteljev škode V. K. v

    neposrednem nasprotju z listino, ki jo je priložila tožbi, to je

    predlogom za izrek vzgojnega ukrepa z dne 19.11.1999, opr. št. Ktm

    118/98-5-VN/MŽ, iz katerega izhaja, da sta 8.12.1997 v osebni

    avtomobil tožeče stranke vlomila prvi toženec B. F. in tretji toženec

    D. O., zoper katerega je tožeča stranka tožbo umaknila.

     
  • 2.
    VSL sklep III Cp 2984/2005
    31.8.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL49743
    ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    nadaljevanje izvršbe
    Vprašanje, ali je oseba dejansko izstopila iz izbrisane družbe še

    pred izbrisom, postane pomembno šele pri odločanju o ugovoru zoper

    sklep o izvršbi po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, vloženem

    po izteku roka, in se o tem ne odloča pri izdaji sklepa o

    nadaljevanju izvršilnega postopka.

     
  • 3.
    VSC sklep Cp 831/2005
    31.8.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01206
    ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/3, 192, 154, 154/1, 161, 161/3, 192.
    deljena odgovornost - škoda - krivdna odgovornost
    Glede na ugotovljeno (in pritožbeno neprerekano) dejstvo, da tožnik ni sam zakrivil škodne nevarnosti, saj nobena od zaslišanih prič ni potrdila navedb tožene stranke, da naj bi tožnik prestavil svečo z mize na polico za svoj hrbet, je po presoji sodišča druge stopnje tožnik zgolj reševal nepričakovano situacijo, deloval je zato, da bi odvrnil drugo škodo. Zato bi moralo prvostopno sodišče tožnikovo ravnanje presojati še po določilu III. odstavka 161. člena ZOR, ki določa, da ima tisti, ki pretrpi škodo pri tem, ko odvrača od drugega škodno nevarnost, pravico zahtevati od njega povrnitev tiste škode, kateri se je smotrno izpostavil. Katera je ta škoda, je odvisno od dejanskih okoliščin primera, katere bo moralo sodišče prve stopnje ob novem sojenju ponovno presoditi. Vsekakor je smotrnost nastale škode odvisna od presoje o razumnosti oškodovančevega (tožnikovega) ukrepanja tako z gledišča lastnega izpostavljanja nevarnosti kot tudi izgledov o uspešnosti takšnega ravnanja.

     
  • 4.
    VDS sodba Psp 371/2005
    31.8.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03692
    ZZVZZ člen 34, 84, 85, 34, 84, 85. ZUP člen 260, 261, 260, 261. ZDSS-1 člen 21, 81/2, 21, 81/2.
    nadomestilo plače - zdravstveno zavarovanje
    Osebni zdravnik ali zdravniška komisija je v primeru ugotovitve

    izpolnjenih pogojev dolžna predlagati začetek postopka za

    uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja.

    Pri odločanju o zakonitosti odločbe ZZZS o nadomestilu plače oz.

    priznanju pravice do nadomestila plače, je potrebno odločiti o

    začasni nezmožnosti za delo in izpolnjevanju pogojev za priznanje

    pravice do denarnega nadomestila, prav tako pa tudi o času

    začasne nezmožnosti za delo.

     
  • 5.
    VSL sklep I Cp 496/05
    31.8.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51170
    ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pobotni ugovor - izrek sodbe - dopolnilna sodba
    V izreku sodbe je sodišče prve stopnje ugodilo delu tožbenega

    zahtevka, obenem pa ni odločilo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki

    je bila uveljavljena zaradi pobota (3. odstavek 324. člena ZPP), niti

    ni odločilo, da pobotni ugovor morda ni dopusten. Utemeljeno torej

    pritožba očita, da sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti, saj o

    pobotnem ugovoru nima razlogov (in tudi ne odločitve). Pritožbe tudi

    ni mogoče šteti za predlog za izdajo dopolnilne sodbe, s katero naj

    sodišče odloči (le) še o pobotnem ugovoru, saj je prikazani izrek

    sodbe prve stopnje mogoč le ob predpostavki, da ugovor pobota ni

    dopusten ali da terjatev, ki je uveljavljena zaradi pobota, ne

    obstoji - torej v določenem obsegu že prejudicira odločitev o

    pobotnem ugovoru.

     
  • 6.
    VSC sodba Cp 1543/2004
    31.8.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC01163
    ZZZDR člen 79, 102, 103, 123, 123/1, 79, 102, 103, 123, 123/1.
    preživnina
    Tožnik ni izgubil upravičenosti, da ga preživljajo starši, če se je po končanem šolanju na srednji stopnji, pridobitvi poklica in zaposlitvi po polnoletnosti odločil nadaljevati šolanje na isti stopnji s ciljem, da si pridobi drug poklic. Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno šolanje, torej izpolnjevanje šolskih obveznosti, ne pa na šolanje na višji stopnji od že dosežene.

     
  • 7.
    VSL sklep IV Cp 3485/2005
    31.8.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51345
    ZZZDR člen 105, 105. ZPP člen 410, 410.
    varstvo in vzgoja otroka
    Skupno varstvo in vzgoja otroka je torej lahko le posledica

    skupnega sporazuma staršev.

    Prvenstvena obveznost sodišča je, da otroka obvesti o pravici, da

    izrazi svoje mnenje, ne pa, da pridobi njegovo mnenje.

     
  • 8.
    VSL sklep I Cp 3357/2005
    31.8.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50577
    ZPPSL člen 36, 36. ZZK-1 člen 86, 148, 148/2, 86, 148, 148/2.
    zaznamba sklepa o izvršbi - dovolitev vpisa
    Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, mora

    zemljiškoknjižno sodišče upoštevati le pogoje iz 2. do 5. točke 1.

    odstavka 148. člena ZZK-1.

     
  • 9.
    VSL vmesna sodba in sklep II Cp 2057/2004
    31.8.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50282
    ZOR člen 154, 192, 206, 207, 154, 192, 206, 207. ZCes člen 81, 82, 88, 81, 82, 88. ZTVCP člen 28, 41, 28, 41, 28, 41. ZPP člen 315, 315. ZVCP-1 člen 13, 13/1, 67. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest člen 17, 18, 19, 61, 63, 17, 18, 19, 61, 63.
    povzročitev škode - odgovornost cestnega podjetja - vzdrževanje cest - deljena odgovornost - vzročna zveza - vmesna sodba na drugi stopnji
    Glede na znano mu okoliščino pospešene rekonstrukcije ceste v

    neposredni bližini, zaradi katere je v tistem obdobju na spornem

    odseku ceste pogosto prihajalo do razsutja peska po cestišču, bi

    moralo cestno podjetje skladno z merilom skrbnosti dobrega

    strokovnjaka redne preglede na tem odseku ceste opravljati pogosteje

    kot sicer. Odgovornosti se tudi ne more razbremeniti s sklicevanjem

    na odgovornost izjavalca rekonstrukcijskih del, saj je poleg

    slednjega tudi samo opustilo dolžnostno ravnanje; tisti, ki so

    povzročili škodo, delali pa so neodvisno drug od drugega, pa so

    oškodovancu solidarno odgovorni.

     
  • 10.
    VDS sodba Psp 199/2004
    31.8.2005
    ZAPOSLOVANJE
    VDS03710
     
    zavarovanje za primer brezposelnosti - aktivna politika zaposlovanja - prekvalifikacija
    Kadar je na trgu dela v določenem času in določenem okolju dovolj

    potreb po delu s poklicno izobrazbo, ki jo ima brezposelna oseba,

    ni upoštevna njena želja za prekvalifikacijo iz enega v drug

    poklic, saj je primarna naloga aktivne politike zaposlovanja v

    zagotovitvi ustrezne ali primerne zaposlitve s posredovanjem

    dela.

     
  • 11.
    VSL sodba I Cp 1781/2005
    31.8.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50566
    ZPP člen 151, 151/1, 155, 155/1, 254, 254/2, 254/3, 151, 151/1, 155, 155/1, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 154, 154/1, 154/2, 154, 154/1, 154/2.
    dokazi in izvajanje dokazov - izvedensko mnenje - izvedenec - načelo neposrednosti
    Vsebinsko gledano izvedensko mnenje dr. B. ni bilo takšno, da bi

    narekovalo postavitev novega izvedenca, zato je sodišče prve stopnje

    dokazni predlog tožeče stranke v tej smeri utemeljeno zavrnilo.

    Sodišče namreč takemu predlogu ugodi le takrat, če je izvedensko

    mnenje nejasno, nepopolno ali v nasprotju samo s seboj ali z

    raziskanimi okoliščinami (2. odstavek 254. člena ZPP).

    Določitev novega izvedenca je potrebna tudi, če nastane utemeljen

    dvom o njegovi pravilnosti, te pomanjkljivosti pa se ne da odpraviti

    z zaslišanjem izvedenca (primerjaj s 3. odstavkom 254. člena ZPP).

    Izvedenec je izčrpno odgovoril na vse pripombe tožeče stranke na

    izvedensko mnenje z dne 27.10.2004, zato tožničina pavšalna kritika

    ne more vzbuditi dvoma o pravilnosti podanega mnenja, ki je tudi

    sicer konsistentno in logično ter v njem nič ne manjka.

     
  • 12.
    VSL sklep III Cp 3876/2005
    31.8.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49751
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 323, 323/2, 339, 339/2, 339/2-14, 323, 323/2, 339, 339/2, 339/2-14.
    sklep
    Ker sodnica ni podpisala sklepa, ki so ga stranke prejele v overjenem

    podpisu, je tak sklep neobstoječ in ga je treba razveljaviti.

     
  • 13.
    VSL sklep II Cp 3435/2005
    31.8.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50968
    ZPP člen 160, 160/1, 160, 160/1. SPZ člen 107, 108, 110, 107, 108, 110. ZZK-1 člen 133, 133/3, 133, 133/3.
    izvršilni stroški - pravda za nedopustnost izvršbe
    Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo specialno določbo 1.

    odstavka 160. člena ZPP, po kateri v primeru, če se v izločitveni

    pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče

    ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku

    utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih,

    odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. V konkretnem

    primeru je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo

    tožbenemu zahtevku za nedopustnost izvršbe (izločitvena pravda),

    svojo odločitev pa oprlo na zaključek, da je upoštevaje podatke

    zemljiške knjige in načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige

    prvotožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno

    mislila, da na dolžnikovi, drugotoženčevi solastninski pravici do

    1/10 pri vl.štev. 120, k.o. N. ne obstajajo pravice drugih. Takšen

    dejanski zaključek prvostopnega sodišča poskuša sicer pritožnica

    izpodbiti s trditvijo, da je v izvršilnem postopku že predložila

    ustrezne dokaze o etažni lastnini stanovanj, pri čemer pa sicer ne

    pojasni, katere ustrezne dokaze je v tej smeri predlagala. Takšen

    ustrezen dokaz pa bi lahko predstavljal le ustrezen pravni posel oz.

    sporazum vseh solastnikov o delitvi solastnine v etažno lastnino na

    stanovanjski hiši, v kateri se nahajajo tudi prostori pravdnih

    strank, ali pa ustrezna odločba sodišča, na podlagi katerih bi se

    lahko v zemljiško knjigo vpisala etažna lastnina (primerjaj določbe

    107. 108 in 110. člena SPZ in določbo 3. odstavka 133. člena ZZK-1).

     
  • 14.
    VSL sklep III Cp 3007/2005
    31.8.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50761
    ZIZ člen 15, 64, 65, 65/2, 15, 64, 65, 65/2. ZPP člen 39, 39.
    ugovor tretjega - stroški - vrednost spornega predmeta
    V razmerju med upnikom in tretjimi vrednost spornega predmeta

    predstavlja le vrednost premičnin, ki jih je kot dolžnikove zarubil

    izvršitelj, tretji pa trdijo, da so njihove. Glede na to je treba od

    te vrednosti odmeriti upnikove stroške odgovora na ugovor.

     
  • 15.
    VSL sklep I Kp 1073/05
    31.8.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22718
    ZKP člen 94, 94.
    krivdno povzročeni stroški - plačilo
    Da je mogoče govoriti o tem, da procesni udeleženec stroškov ni

    povzročil po svoji krivdi, mora biti ugotovljeno, da je storil vse,

    da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Zgolj navedba obtoženke

    in njene zagovornice v pritožbi, da sta z glavne obravnave izostali

    zaradi bolezni, ne da bi ob tem predložili zdravniška potrdila, ki bi

    potrjevali tudi njuno nezmožnost, da o tem obvestita sodišče, zato ne

    dokazuje, da sta storili vse, kar je bilo v njuni moči.

     
  • 16.
    VSL sklep I Cp 2860/2005
    31.8.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50569
    ZPP člen 208, 208/1. ZGD člen 101, 101/3.
    nadaljevanje postopka - odgovornost družbenikov
    Pritožnika sta bila v času nastanka obveznosti in v času izbrisa

    družbe z neomejeno odgovornostjo iz sodnega registra, še vedno

    vpisana v sodni register kot družbenika, zato odgovarjata za dolgove

    družbe, glede na določbo 3. odstavka 101. člena Zakona o gospodarskih

    družbah, ki pravi, da družbenik odgovarja za obveznosti družbe vse do

    objave vpisa prenehanja članstva.

     
  • 17.
    VSL sodba I Cp 1619/2004
    31.8.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50556
    ZOR člen 154, 154.
    škoda, nastala po domači živali - nadzor
    Toženec je moral predvideti gibanje tožnice, tako kot tudi drugih

    najemnikov do vhoda hiše, mimo psa, ki se je prosto gibal znotraj

    ograje.

     
  • 18.
    VSL sklep I Cp 3890/05
    31.8.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51157
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
    začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
    Za izdajo začasne odredba po 2. alineji drugega odstavka 272. člena

    ZIZ ne zadostuje, če tožeča stranka zgolj zatrjuje nastanek škode

    (razloge za to, da bi lahko sodišče prve stopnje ocenilo, da je ta

    škoda težko nadomestljiva).

     
  • 19.
    VSL sklep I Kp 1124/2005
    31.8.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22685
    ZKP člen 87, 89, 375, 375/2, 445, 87, 89, 375, 375/2, 445.
    zavrženje pritožbe
    Roki, določeni v čl. 87 ZKP, se ne smejo podaljševati. Roki se

    računajo na ure, dneve, mesece in leta. Dan, ko je bila opravljena

    vročitev, se ne računa v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi

    naslednji dan. Če je zadnji dan roka državni praznik, ali sobota ali

    nedelja, ko se pri državnem organu ne dela, se izteče rok s pretekom

    prvega delovnika. Ker je bil v času, ko je pritožnik priporočeno na

    pošto oddal pritožbo, delovni dan (ponedeljek), je bila pritožba

    poslana prepozno, saj je bila oddana na pošto priporočeno šele 9 dan,

    čeprav je bil pritožnik pravilno poučen, da je rok za pritožbo 8 dni.

     
  • 20.
    VSL sklep I Cp 1610/2005
    31.8.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50563
    ZD člen 143, 143.
    izločitev dela zapuščine - pozneje najdeno premoženje
    Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje

    zapuščine na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo. Upoštevalo

    je podatke o premoženju zapustnice, navedene v smrtovnici in to

    zapuščino ločilo od premoženja dedičev. V kolikor bo naknadno s

    sklepom o dedovanju ali dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v

    zapuščino pokojne spada še kakšno drugo premoženje, bo tudi ta del

    zapuščine ločilo od premoženja dedičev, saj se lahko pritožnik glede

    na določbo 2. odst. 143. člena ZD poplača tudi iz naknadno

    najdenega premoženja zapustnice.

     
  • 1
  • od 6
  • >
  • >>