ZGD člen 316, 316. ZSReg člen 5, 6, 8, 8/1, 8/2, 5, 6, 8, 8/1, 8/2. ZIZ člen 24, 24/2, 55, 55/1, 55/1-12, 24, 24/2, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPod člen 27, 35, 27, 35.
načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb postopka - sprememba družbenikov v d. o. o. - deklaratornost vpisa v sodni register - izvršilni naslov zoper družbo, izbrisano po ZFPPod - nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe - pogodba o prenosu poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje upnikovega odgovora na ugovor pred odločitvijo ni vročilo dolžnikoma. V izvršilnem postopku je načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje - v postopku s pravnimi sredstvi. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče. To v ugovornem postopku velja za vročitev dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa tega izrecno ne določa. Sicer pa v izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. in 2. odstavek 29. člen ZIZ). V konkretnem primeru odgovor upnika na ugovor vsebuje pravna naziranja upnika, sodišče prve stopnje pa je ocenilo, da za presojo teh narok ni potreben. Glede na to in na omejenost načela kontradiktornosti v izvršilnem postopku tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitana procesna kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.
Vpis spremembe družbenika d. o. o. v sodni register je le deklaratornega značaja. Dolžnikoma je lastnost družbenikov družbe prenehala že s prenosom poslovnih deležev na novega pridobitelja (416. člen ZGD). Sodišče prve stopnje pa je svojo odločitev oprlo na načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo (1. in 2. odstavek 8. člena ZSReg). S tako razlago je izenačilo učinke tega načela s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar pa je v nasprotju z že omenjenim 416. členom ZGD. To pa pomeni, da zgolj zato, ker ni bil vložen predlog za vpis spremembe družbenikov in višine njihovih vložkov v sodni register (5. in 6. člen ZSReg), dolžnika nista ohranila statusa družbenika d. o. o.
Podlaga za dovolitev izvršbe zoper dolžnika tudi ne more biti pogodba o odstopu poslovnih deležev in njen 2. odstavek 3. člena, po katerem prevzemnik ne odgovarja niti za pogodbene niti za druge obveznosti družbe, ki bi nastale pred vpisom te pogodbe pred pristojnim sodiščem. Izvršilni naslov v obravnavani izvršbi predstavlja sklep sodišča, izdan zoper gospodarsko družbo. Ta sklep je izvršilni naslov le proti družbenikom po ZFPPod izbrisane družbe, dolžnika pa ob izbrisu družbe iz sodnega registra nista bila več njena družbenika. Če pa upnik meni, da je podana pogodbena podlaga za njuno odgovornost, bo moral najprej doseči izdajo izvršilnega naslova zoper njiju.
Zakon o izvršbi in zavarovanju v 259. členu določa, da sodišče dovoli zavarovanje s predhodno odredbo za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Res je - na kar opozarja dolžnik, da drugi odstavek 263. člena določa, da predhodna odredba lahko traja le osem dni po nastopu pogojev za izvršbo. Res je tudi, da 265. člen določa, da če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik ne predlaga izvršbe v petnajstih dneh, odkar so nastopili ti pogoji. Vendar ZIZ v prvem odstavku 106. člena določa, da če naloži sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku plačevanje občasnih dajatev, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih v enem letu od dneva vložitve predloga, plačuje dolžnikov dolžnik te dajatve brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. Upnika sta predlagala izdajo sklepa o izvršbi za zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina za zneske preživnine, ki bodo zapadli vsakega petega dne v mesecu v obdobju od januarja 2002 do januarja 2003. Sodišče je predlogu ugodilo in s tem v skladu s citiranim prvim odstavkom 106. člena ZIZ dovolilo tudi izvršbo za te zneske po njihovi zapadlosti. Upnika sta tako izvršbo za te zneske neplačane preživnine že predlagala in izvršba je bila dovoljena, dolžnik pa - kot je ugotovilo sodišče prve stopnje - niti ni zatrjeval, da bi preživninsko obveznost za to obdobje že poravnal.
ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
nadaljevanje izvršbe
Vprašanje, ali je oseba dejansko izstopila iz izbrisane družbe še
pred izbrisom, postane pomembno šele pri odločanju o ugovoru zoper
sklep o izvršbi po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, vloženem
po izteku roka, in se o tem ne odloča pri izdaji sklepa o
nadaljevanju izvršilnega postopka.
Ob izdaji sodbe sodišča prve in druge stopnje se je še utemeljeno
pričakovalo, da bo obdolženka lahko našla zaposlitev in povrnila
stroške kazenskega postopka. Ker zaposlitve ni dobila (potrdilo
zavoda za zaposlovanje) obstaja razlog za oprostitev plačila stroškov
postopka.
zavarovanje za primer brezposelnosti - aktivna politika zaposlovanja - prekvalifikacija
Kadar je na trgu dela v določenem času in določenem okolju dovolj
potreb po delu s poklicno izobrazbo, ki jo ima brezposelna oseba,
ni upoštevna njena želja za prekvalifikacijo iz enega v drug
poklic, saj je primarna naloga aktivne politike zaposlovanja v
zagotovitvi ustrezne ali primerne zaposlitve s posredovanjem
dela.
ZIZ člen 4, 24, 24/1, 4, 24, 24/1. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2. Odvetniška tarifa člen 14, 14/2, 14, 14/2.
res iudicata - davek na dodano vrednost
Izkaže se torej, da bi tožeča stranka zoper toženi stranki, na kateri
je po zakonu prešla obveznost plačila pravnomočno ugotovljene
terjatve proti gospodarski družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega
registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij, zahtevala
izvršbo. Posledica okoliščine, da sta toženki univerzalni pravni
naslednici gospodarske družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega
registra, namreč je, da pravnomočnost sodne odločbe, izrečene zoper
izbrisano gospodarsko družbo, učinkuje tudi zoper pravni naslednici,
čeprav nista bili istočasno zajeti s predlogom za izvršbo. Gre za
pomembno izjemo od pravila, da pravnomočnost sodne odločbe veže
stranke in sodišče, ki je sodbo izdalo. Ker je bila zaradi opisane
razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti pravda začeta o zahtevku,
o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje
ravnalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke zavrglo (2. odstavek
319. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
V izreku sodbe je sodišče prve stopnje ugodilo delu tožbenega
zahtevka, obenem pa ni odločilo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki
je bila uveljavljena zaradi pobota (3. odstavek 324. člena ZPP), niti
ni odločilo, da pobotni ugovor morda ni dopusten. Utemeljeno torej
pritožba očita, da sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti, saj o
pobotnem ugovoru nima razlogov (in tudi ne odločitve). Pritožbe tudi
ni mogoče šteti za predlog za izdajo dopolnilne sodbe, s katero naj
sodišče odloči (le) še o pobotnem ugovoru, saj je prikazani izrek
sodbe prve stopnje mogoč le ob predpostavki, da ugovor pobota ni
dopusten ali da terjatev, ki je uveljavljena zaradi pobota, ne
obstoji - torej v določenem obsegu že prejudicira odločitev o
pobotnem ugovoru.
Ob izdaji sodbe sodišča prve in druge stopnje se je še utemeljeno pričakovalo, da bo obdolženka lahko našla zaposlitev in povrnila stroške kazenskega postopka. Ker zaposlitve ni dobila (potrdilo zavoda za zaposlovanje) obstaja razlog za oprostitev plačila stroškov postopka.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Za izdajo začasne odredba po 2. alineji drugega odstavka 272. člena
ZIZ ne zadostuje, če tožeča stranka zgolj zatrjuje nastanek škode
(razloge za to, da bi lahko sodišče prve stopnje ocenilo, da je ta
škoda težko nadomestljiva).
Roki, določeni v čl. 87 ZKP, se ne smejo podaljševati. Roki se
računajo na ure, dneve, mesece in leta. Dan, ko je bila opravljena
vročitev, se ne računa v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi
naslednji dan. Če je zadnji dan roka državni praznik, ali sobota ali
nedelja, ko se pri državnem organu ne dela, se izteče rok s pretekom
prvega delovnika. Ker je bil v času, ko je pritožnik priporočeno na
pošto oddal pritožbo, delovni dan (ponedeljek), je bila pritožba
poslana prepozno, saj je bila oddana na pošto priporočeno šele 9 dan,
čeprav je bil pritožnik pravilno poučen, da je rok za pritožbo 8 dni.
ZZVZZ člen 34, 84, 85, 34, 84, 85. ZUP člen 260, 261, 260, 261. ZDSS-1 člen 21, 81/2, 21, 81/2.
nadomestilo plače - zdravstveno zavarovanje
Osebni zdravnik ali zdravniška komisija je v primeru ugotovitve
izpolnjenih pogojev dolžna predlagati začetek postopka za
uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja.
Pri odločanju o zakonitosti odločbe ZZZS o nadomestilu plače oz.
priznanju pravice do nadomestila plače, je potrebno odločiti o
začasni nezmožnosti za delo in izpolnjevanju pogojev za priznanje
pravice do denarnega nadomestila, prav tako pa tudi o času
začasne nezmožnosti za delo.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - primerjava neugodnih posledic
Za izdajo začasne odredba po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne zadostuje, če tožeča stranka zgolj zatrjuje nastanek škode (razloge za to, da bi lahko sodišče prve stopnje ocenilo, da je ta škoda težko nadomestljiva).
Ob pravnomočno zavrnjenem tožbenem zahtevku tožeče stranke bi moralo sodišče 1. stopnje ustaviti postopek zavarovanja in razveljaviti opravljena dejanja po uradni dolžnosti na podlagi 3. odst. 278. čl. in 3. točke 264 čl. ZIZ in ni bilo vezano na predlog tožene stranke ter ni bilo dolžno ugotavljati spremenjenih okoliščin po 2. odst. 278. čl. ZIZ.
ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/3, 192, 154, 154/1, 161, 161/3, 192.
deljena odgovornost - škoda - krivdna odgovornost
Glede na ugotovljeno (in pritožbeno neprerekano) dejstvo, da tožnik ni sam zakrivil škodne nevarnosti, saj nobena od zaslišanih prič ni potrdila navedb tožene stranke, da naj bi tožnik prestavil svečo z mize na polico za svoj hrbet, je po presoji sodišča druge stopnje tožnik zgolj reševal nepričakovano situacijo, deloval je zato, da bi odvrnil drugo škodo. Zato bi moralo prvostopno sodišče tožnikovo ravnanje presojati še po določilu III. odstavka 161. člena ZOR, ki določa, da ima tisti, ki pretrpi škodo pri tem, ko odvrača od drugega škodno nevarnost, pravico zahtevati od njega povrnitev tiste škode, kateri se je smotrno izpostavil. Katera je ta škoda, je odvisno od dejanskih okoliščin primera, katere bo moralo sodišče prve stopnje ob novem sojenju ponovno presoditi. Vsekakor je smotrnost nastale škode odvisna od presoje o razumnosti oškodovančevega (tožnikovega) ukrepanja tako z gledišča lastnega izpostavljanja nevarnosti kot tudi izgledov o uspešnosti takšnega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL50968
ZPP člen 160, 160/1, 160, 160/1. SPZ člen 107, 108, 110, 107, 108, 110. ZZK-1 člen 133, 133/3, 133, 133/3.
izvršilni stroški - pravda za nedopustnost izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo specialno določbo 1.
odstavka 160. člena ZPP, po kateri v primeru, če se v izločitveni
pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče
ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku
utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih,
odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. V konkretnem
primeru je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo
tožbenemu zahtevku za nedopustnost izvršbe (izločitvena pravda),
svojo odločitev pa oprlo na zaključek, da je upoštevaje podatke
zemljiške knjige in načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
prvotožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno
mislila, da na dolžnikovi, drugotoženčevi solastninski pravici do
1/10 pri vl.štev. 120, k.o. N. ne obstajajo pravice drugih. Takšen
dejanski zaključek prvostopnega sodišča poskuša sicer pritožnica
izpodbiti s trditvijo, da je v izvršilnem postopku že predložila
ustrezne dokaze o etažni lastnini stanovanj, pri čemer pa sicer ne
pojasni, katere ustrezne dokaze je v tej smeri predlagala. Takšen
ustrezen dokaz pa bi lahko predstavljal le ustrezen pravni posel oz.
sporazum vseh solastnikov o delitvi solastnine v etažno lastnino na
stanovanjski hiši, v kateri se nahajajo tudi prostori pravdnih
strank, ali pa ustrezna odločba sodišča, na podlagi katerih bi se
lahko v zemljiško knjigo vpisala etažna lastnina (primerjaj določbe
107. 108 in 110. člena SPZ in določbo 3. odstavka 133. člena ZZK-1).
Skupno varstvo in vzgoja otroka je torej lahko le posledica
skupnega sporazuma staršev.
Prvenstvena obveznost sodišča je, da otroka obvesti o pravici, da
izrazi svoje mnenje, ne pa, da pridobi njegovo mnenje.
ZPPSL člen 36, 36. ZZK-1 člen 86, 148, 148/2, 86, 148, 148/2.
zaznamba sklepa o izvršbi - dovolitev vpisa
Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, mora
zemljiškoknjižno sodišče upoštevati le pogoje iz 2. do 5. točke 1.
odstavka 148. člena ZZK-1.
Da je mogoče govoriti o tem, da procesni udeleženec stroškov ni
povzročil po svoji krivdi, mora biti ugotovljeno, da je storil vse,
da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Zgolj navedba obtoženke
in njene zagovornice v pritožbi, da sta z glavne obravnave izostali
zaradi bolezni, ne da bi ob tem predložili zdravniška potrdila, ki bi
potrjevali tudi njuno nezmožnost, da o tem obvestita sodišče, zato ne
dokazuje, da sta storili vse, kar je bilo v njuni moči.