Tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode, ker je
po izselitvi iz stanovanja s strani toženke, bil prisiljen prositi
svoje prijatelje za bivanje pri njih, kar naj bi bilo ponižanje, ki
ga bo težko nadomestiti, prizadeto pa naj bi bilo zaradi brezdomstva
tudi njegovo osebno dostojanstvo. To po oceni sodišča, ker gre za
razmerje med prijatelji, ne povzroča pri tožniku težko nadomestljive
škode kot posledico odvzema stanovanja.
zavarovanje za primer brezposelnosti - aktivna politika zaposlovanja - prekvalifikacija
Kadar je na trgu dela v določenem času in določenem okolju dovolj
potreb po delu s poklicno izobrazbo, ki jo ima brezposelna oseba,
ni upoštevna njena želja za prekvalifikacijo iz enega v drug
poklic, saj je primarna naloga aktivne politike zaposlovanja v
zagotovitvi ustrezne ali primerne zaposlitve s posredovanjem
dela.
ZOR člen 154, 192, 206, 207, 154, 192, 206, 207. ZCes člen 81, 82, 88, 81, 82, 88. ZTVCP člen 28, 41, 28, 41, 28, 41. ZPP člen 315, 315. ZVCP-1 člen 13, 13/1, 67. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest člen 17, 18, 19, 61, 63, 17, 18, 19, 61, 63.
povzročitev škode - odgovornost cestnega podjetja - vzdrževanje cest - deljena odgovornost - vzročna zveza - vmesna sodba na drugi stopnji
Glede na znano mu okoliščino pospešene rekonstrukcije ceste v
neposredni bližini, zaradi katere je v tistem obdobju na spornem
odseku ceste pogosto prihajalo do razsutja peska po cestišču, bi
moralo cestno podjetje skladno z merilom skrbnosti dobrega
strokovnjaka redne preglede na tem odseku ceste opravljati pogosteje
kot sicer. Odgovornosti se tudi ne more razbremeniti s sklicevanjem
na odgovornost izjavalca rekonstrukcijskih del, saj je poleg
slednjega tudi samo opustilo dolžnostno ravnanje; tisti, ki so
povzročili škodo, delali pa so neodvisno drug od drugega, pa so
oškodovancu solidarno odgovorni.
Vsebinsko gledano izvedensko mnenje dr. B. ni bilo takšno, da bi
narekovalo postavitev novega izvedenca, zato je sodišče prve stopnje
dokazni predlog tožeče stranke v tej smeri utemeljeno zavrnilo.
Sodišče namreč takemu predlogu ugodi le takrat, če je izvedensko
mnenje nejasno, nepopolno ali v nasprotju samo s seboj ali z
raziskanimi okoliščinami (2. odstavek 254. člena ZPP).
Določitev novega izvedenca je potrebna tudi, če nastane utemeljen
dvom o njegovi pravilnosti, te pomanjkljivosti pa se ne da odpraviti
z zaslišanjem izvedenca (primerjaj s 3. odstavkom 254. člena ZPP).
Izvedenec je izčrpno odgovoril na vse pripombe tožeče stranke na
izvedensko mnenje z dne 27.10.2004, zato tožničina pavšalna kritika
ne more vzbuditi dvoma o pravilnosti podanega mnenja, ki je tudi
sicer konsistentno in logično ter v njem nič ne manjka.
ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
nadaljevanje izvršbe
Vprašanje, ali je oseba dejansko izstopila iz izbrisane družbe še
pred izbrisom, postane pomembno šele pri odločanju o ugovoru zoper
sklep o izvršbi po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, vloženem
po izteku roka, in se o tem ne odloča pri izdaji sklepa o
nadaljevanju izvršilnega postopka.
Ob izdaji sodbe sodišča prve in druge stopnje se je še utemeljeno
pričakovalo, da bo obdolženka lahko našla zaposlitev in povrnila
stroške kazenskega postopka. Ker zaposlitve ni dobila (potrdilo
zavoda za zaposlovanje) obstaja razlog za oprostitev plačila stroškov
postopka.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 249, 249/1, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 39.
izvedenec - nagrada izvedenca
Izvedencu pripada nagrada tudi za delno opravljeno delo, tudi v
primeru, ko dela ni mogel v celoti opraviti iz razlogov, ki ne
izvirajo iz njegove sfere.
izločitev dela zapuščine - pozneje najdeno premoženje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje
zapuščine na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo. Upoštevalo
je podatke o premoženju zapustnice, navedene v smrtovnici in to
zapuščino ločilo od premoženja dedičev. V kolikor bo naknadno s
sklepom o dedovanju ali dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v
zapuščino pokojne spada še kakšno drugo premoženje, bo tudi ta del
zapuščine ločilo od premoženja dedičev, saj se lahko pritožnik glede
na določbo 2. odst. 143. člena ZD poplača tudi iz naknadno
najdenega premoženja zapustnice.
Tožnik ni izgubil upravičenosti, da ga preživljajo starši, če se je po končanem šolanju na srednji stopnji, pridobitvi poklica in zaposlitvi po polnoletnosti odločil nadaljevati šolanje na isti stopnji s ciljem, da si pridobi drug poklic. Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno šolanje, torej izpolnjevanje šolskih obveznosti, ne pa na šolanje na višji stopnji od že dosežene.
ZJC člen 85, 85. ZSZ člen 2, 2/1, 26, 26/2, 2, 2/1, 26, 26/2.
razlastitev - odškodnina
Ko gre za razlastitev po skrajšanem postopku na podlagi 85. člena
ZJC, se višina odškodnine ugotavlja glede na status zemljišča ob
začetku razlastitvenega postopka - to je z gradnjo oz. rekonstrukcijo
javne ceste.
Ob izdaji sodbe sodišča prve in druge stopnje se je še utemeljeno pričakovalo, da bo obdolženka lahko našla zaposlitev in povrnila stroške kazenskega postopka. Ker zaposlitve ni dobila (potrdilo zavoda za zaposlovanje) obstaja razlog za oprostitev plačila stroškov postopka.
ZZVZZ člen 34, 84, 85. ZUP člen 260, 261. ZDSS-1 člen 21, 81/2.
zdravstveno zavarovanje - začasna zadržanost z dela - nadomestilo
plače
Osebni zdravnik ali zdravniška komisija je v primeru ugotovitve
izpolnjenih pogojev dolžna predlagati začetek postopka za
uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja.
Pri odločanju o zakonitosti odločbe ZZZS o nadomestilu plače oz.
priznanju pravice do nadomestila plače, je potrebno odločiti o
začasni nezmožnosti za delo in izpolnjevanju pogojev za priznanje
pravice do denarnega nadomestila, prav tako pa tudi o času
začasne nezmožnosti za delo.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - primerjava neugodnih posledic
Za izdajo začasne odredba po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne zadostuje, če tožeča stranka zgolj zatrjuje nastanek škode (razloge za to, da bi lahko sodišče prve stopnje ocenilo, da je ta škoda težko nadomestljiva).
ZIZ člen 15, 64, 65, 65/2, 15, 64, 65, 65/2. ZPP člen 39, 39.
ugovor tretjega - stroški - vrednost spornega predmeta
V razmerju med upnikom in tretjimi vrednost spornega predmeta
predstavlja le vrednost premičnin, ki jih je kot dolžnikove zarubil
izvršitelj, tretji pa trdijo, da so njihove. Glede na to je treba od
te vrednosti odmeriti upnikove stroške odgovora na ugovor.
Roki, določeni v čl. 87 ZKP, se ne smejo podaljševati. Roki se
računajo na ure, dneve, mesece in leta. Dan, ko je bila opravljena
vročitev, se ne računa v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi
naslednji dan. Če je zadnji dan roka državni praznik, ali sobota ali
nedelja, ko se pri državnem organu ne dela, se izteče rok s pretekom
prvega delovnika. Ker je bil v času, ko je pritožnik priporočeno na
pošto oddal pritožbo, delovni dan (ponedeljek), je bila pritožba
poslana prepozno, saj je bila oddana na pošto priporočeno šele 9 dan,
čeprav je bil pritožnik pravilno poučen, da je rok za pritožbo 8 dni.
Zakon o izvršbi in zavarovanju v 259. členu določa, da sodišče dovoli zavarovanje s predhodno odredbo za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Res je - na kar opozarja dolžnik, da drugi odstavek 263. člena določa, da predhodna odredba lahko traja le osem dni po nastopu pogojev za izvršbo. Res je tudi, da 265. člen določa, da če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik ne predlaga izvršbe v petnajstih dneh, odkar so nastopili ti pogoji. Vendar ZIZ v prvem odstavku 106. člena določa, da če naloži sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku plačevanje občasnih dajatev, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih v enem letu od dneva vložitve predloga, plačuje dolžnikov dolžnik te dajatve brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. Upnika sta predlagala izdajo sklepa o izvršbi za zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina za zneske preživnine, ki bodo zapadli vsakega petega dne v mesecu v obdobju od januarja 2002 do januarja 2003. Sodišče je predlogu ugodilo in s tem v skladu s citiranim prvim odstavkom 106. člena ZIZ dovolilo tudi izvršbo za te zneske po njihovi zapadlosti. Upnika sta tako izvršbo za te zneske neplačane preživnine že predlagala in izvršba je bila dovoljena, dolžnik pa - kot je ugotovilo sodišče prve stopnje - niti ni zatrjeval, da bi preživninsko obveznost za to obdobje že poravnal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL50968
ZPP člen 160, 160/1, 160, 160/1. SPZ člen 107, 108, 110, 107, 108, 110. ZZK-1 člen 133, 133/3, 133, 133/3.
izvršilni stroški - pravda za nedopustnost izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo specialno določbo 1.
odstavka 160. člena ZPP, po kateri v primeru, če se v izločitveni
pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče
ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku
utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih,
odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. V konkretnem
primeru je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo
tožbenemu zahtevku za nedopustnost izvršbe (izločitvena pravda),
svojo odločitev pa oprlo na zaključek, da je upoštevaje podatke
zemljiške knjige in načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
prvotožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno
mislila, da na dolžnikovi, drugotoženčevi solastninski pravici do
1/10 pri vl.štev. 120, k.o. N. ne obstajajo pravice drugih. Takšen
dejanski zaključek prvostopnega sodišča poskuša sicer pritožnica
izpodbiti s trditvijo, da je v izvršilnem postopku že predložila
ustrezne dokaze o etažni lastnini stanovanj, pri čemer pa sicer ne
pojasni, katere ustrezne dokaze je v tej smeri predlagala. Takšen
ustrezen dokaz pa bi lahko predstavljal le ustrezen pravni posel oz.
sporazum vseh solastnikov o delitvi solastnine v etažno lastnino na
stanovanjski hiši, v kateri se nahajajo tudi prostori pravdnih
strank, ali pa ustrezna odločba sodišča, na podlagi katerih bi se
lahko v zemljiško knjigo vpisala etažna lastnina (primerjaj določbe
107. 108 in 110. člena SPZ in določbo 3. odstavka 133. člena ZZK-1).
zavarovanje za primer brezposelnosti - vključitev v program
aktivne politike zaposlovanja - prekvalifikacija v drug poklic
Kadar je na trgu dela v določenem času in določenem okolju dovolj
potreb po delu s poklicno izobrazbo, ki jo ima brezposelna oseba,
ni upoštevna njena želja za prekvalifikacijo iz enega v drug
poklic, saj je primarna naloga aktivne politike zaposlovanja v
zagotovitvi ustrezne ali primerne zaposlitve s posredovanjem
dela.
ZIZ člen 4, 24, 24/1, 4, 24, 24/1. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2. Odvetniška tarifa člen 14, 14/2, 14, 14/2.
res iudicata - davek na dodano vrednost
Izkaže se torej, da bi tožeča stranka zoper toženi stranki, na kateri
je po zakonu prešla obveznost plačila pravnomočno ugotovljene
terjatve proti gospodarski družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega
registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij, zahtevala
izvršbo. Posledica okoliščine, da sta toženki univerzalni pravni
naslednici gospodarske družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega
registra, namreč je, da pravnomočnost sodne odločbe, izrečene zoper
izbrisano gospodarsko družbo, učinkuje tudi zoper pravni naslednici,
čeprav nista bili istočasno zajeti s predlogom za izvršbo. Gre za
pomembno izjemo od pravila, da pravnomočnost sodne odločbe veže
stranke in sodišče, ki je sodbo izdalo. Ker je bila zaradi opisane
razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti pravda začeta o zahtevku,
o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje
ravnalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke zavrglo (2. odstavek
319. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).