ZZVZZ člen 34, 84, 85, 34, 84, 85. ZUP člen 260, 261, 260, 261. ZDSS-1 člen 21, 81/2, 21, 81/2.
nadomestilo plače - zdravstveno zavarovanje
Osebni zdravnik ali zdravniška komisija je v primeru ugotovitve
izpolnjenih pogojev dolžna predlagati začetek postopka za
uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja.
Pri odločanju o zakonitosti odločbe ZZZS o nadomestilu plače oz.
priznanju pravice do nadomestila plače, je potrebno odločiti o
začasni nezmožnosti za delo in izpolnjevanju pogojev za priznanje
pravice do denarnega nadomestila, prav tako pa tudi o času
začasne nezmožnosti za delo.
ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
nadaljevanje izvršbe
Vprašanje, ali je oseba dejansko izstopila iz izbrisane družbe še
pred izbrisom, postane pomembno šele pri odločanju o ugovoru zoper
sklep o izvršbi po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, vloženem
po izteku roka, in se o tem ne odloča pri izdaji sklepa o
nadaljevanju izvršilnega postopka.
Ob izdaji sodbe sodišča prve in druge stopnje se je še utemeljeno
pričakovalo, da bo obdolženka lahko našla zaposlitev in povrnila
stroške kazenskega postopka. Ker zaposlitve ni dobila (potrdilo
zavoda za zaposlovanje) obstaja razlog za oprostitev plačila stroškov
postopka.
ZZVZZ člen 34, 84, 85. ZUP člen 260, 261. ZDSS-1 člen 21, 81/2.
zdravstveno zavarovanje - začasna zadržanost z dela - nadomestilo
plače
Osebni zdravnik ali zdravniška komisija je v primeru ugotovitve
izpolnjenih pogojev dolžna predlagati začetek postopka za
uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja.
Pri odločanju o zakonitosti odločbe ZZZS o nadomestilu plače oz.
priznanju pravice do nadomestila plače, je potrebno odločiti o
začasni nezmožnosti za delo in izpolnjevanju pogojev za priznanje
pravice do denarnega nadomestila, prav tako pa tudi o času
začasne nezmožnosti za delo.
Tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode, ker je
po izselitvi iz stanovanja s strani toženke, bil prisiljen prositi
svoje prijatelje za bivanje pri njih, kar naj bi bilo ponižanje, ki
ga bo težko nadomestiti, prizadeto pa naj bi bilo zaradi brezdomstva
tudi njegovo osebno dostojanstvo. To po oceni sodišča, ker gre za
razmerje med prijatelji, ne povzroča pri tožniku težko nadomestljive
škode kot posledico odvzema stanovanja.
ZOR člen 154, 192, 206, 207. ZCes člen 81, 82, 88. ZTVCP člen 28, 41. ZVCP člen 13, 13/1, 67. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest člen 17, 18, 19, 61, 63. ZPP člen 315. .
povzročitev škode - odgovornost cestnega
podjetja - opustitev dolžnostnega ravnanja -
vzdrževanje cest - pesek na cestišču -
merilo skrajne skrbnosti - deljena
odgovornost - vzročna zveza - vmesna sodba
Glede na znano mu okoliščino pospešene rekonstrukcije ceste v
neposredni bližini, zaradi katere je v tistem obdobju na spornem
odseku ceste pogosto prihajalo do razsutja peska po cestišču, bi
moralo cestno podjetje skladno z merilom skrbnosti dobrega
strokovnjaka redne preglede na tem odseku ceste opravljati pogosteje
kot sicer. Odgovornosti se tudi ne more razbremeniti s sklicevanjem
na odgovornost izjavalca rekonstrukcijskih del, saj je poleg
slednjega tudi samo opustilo dolžnostno ravnanje; tisti, ki so
povzročili škodo, delali pa so neodvisno drug od drugega, pa so
oškodovancu solidarno odgovorni.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 249, 249/1, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 39.
izvedenec - nagrada izvedenca
Izvedencu pripada nagrada tudi za delno opravljeno delo, tudi v
primeru, ko dela ni mogel v celoti opraviti iz razlogov, ki ne
izvirajo iz njegove sfere.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - primerjava neugodnih posledic
Za izdajo začasne odredba po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne zadostuje, če tožeča stranka zgolj zatrjuje nastanek škode (razloge za to, da bi lahko sodišče prve stopnje ocenilo, da je ta škoda težko nadomestljiva).
ZGD člen 316, 316. ZSReg člen 5, 6, 8, 8/1, 8/2, 5, 6, 8, 8/1, 8/2. ZIZ člen 24, 24/2, 55, 55/1, 55/1-12, 24, 24/2, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPod člen 27, 35, 27, 35.
načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb postopka - sprememba družbenikov v d. o. o. - deklaratornost vpisa v sodni register - izvršilni naslov zoper družbo, izbrisano po ZFPPod - nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe - pogodba o prenosu poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje upnikovega odgovora na ugovor pred odločitvijo ni vročilo dolžnikoma. V izvršilnem postopku je načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje - v postopku s pravnimi sredstvi. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče. To v ugovornem postopku velja za vročitev dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa tega izrecno ne določa. Sicer pa v izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. in 2. odstavek 29. člen ZIZ). V konkretnem primeru odgovor upnika na ugovor vsebuje pravna naziranja upnika, sodišče prve stopnje pa je ocenilo, da za presojo teh narok ni potreben. Glede na to in na omejenost načela kontradiktornosti v izvršilnem postopku tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitana procesna kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.
Vpis spremembe družbenika d. o. o. v sodni register je le deklaratornega značaja. Dolžnikoma je lastnost družbenikov družbe prenehala že s prenosom poslovnih deležev na novega pridobitelja (416. člen ZGD). Sodišče prve stopnje pa je svojo odločitev oprlo na načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo (1. in 2. odstavek 8. člena ZSReg). S tako razlago je izenačilo učinke tega načela s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar pa je v nasprotju z že omenjenim 416. členom ZGD. To pa pomeni, da zgolj zato, ker ni bil vložen predlog za vpis spremembe družbenikov in višine njihovih vložkov v sodni register (5. in 6. člen ZSReg), dolžnika nista ohranila statusa družbenika d. o. o.
Podlaga za dovolitev izvršbe zoper dolžnika tudi ne more biti pogodba o odstopu poslovnih deležev in njen 2. odstavek 3. člena, po katerem prevzemnik ne odgovarja niti za pogodbene niti za druge obveznosti družbe, ki bi nastale pred vpisom te pogodbe pred pristojnim sodiščem. Izvršilni naslov v obravnavani izvršbi predstavlja sklep sodišča, izdan zoper gospodarsko družbo. Ta sklep je izvršilni naslov le proti družbenikom po ZFPPod izbrisane družbe, dolžnika pa ob izbrisu družbe iz sodnega registra nista bila več njena družbenika. Če pa upnik meni, da je podana pogodbena podlaga za njuno odgovornost, bo moral najprej doseči izdajo izvršilnega naslova zoper njiju.
Tožnik ni izgubil upravičenosti, da ga preživljajo starši, če se je po končanem šolanju na srednji stopnji, pridobitvi poklica in zaposlitvi po polnoletnosti odločil nadaljevati šolanje na isti stopnji s ciljem, da si pridobi drug poklic. Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno šolanje, torej izpolnjevanje šolskih obveznosti, ne pa na šolanje na višji stopnji od že dosežene.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - razlastitev na podlagi ZJC - status zemljišča
Ko gre za razlastitev po skrajšanem postopku na podlagi 85. člena ZJC, se višina odškodnine ugotavlja glede na status zemljišča ob začetku razlastitvenega postopka - to je z gradnjo oz. rekonstrukcijo
javne ceste.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Za izdajo začasne odredba po 2. alineji drugega odstavka 272. člena
ZIZ ne zadostuje, če tožeča stranka zgolj zatrjuje nastanek škode
(razloge za to, da bi lahko sodišče prve stopnje ocenilo, da je ta
škoda težko nadomestljiva).
zavarovanje za primer brezposelnosti - vključitev v program
aktivne politike zaposlovanja - prekvalifikacija v drug poklic
Kadar je na trgu dela v določenem času in določenem okolju dovolj
potreb po delu s poklicno izobrazbo, ki jo ima brezposelna oseba,
ni upoštevna njena želja za prekvalifikacijo iz enega v drug
poklic, saj je primarna naloga aktivne politike zaposlovanja v
zagotovitvi ustrezne ali primerne zaposlitve s posredovanjem
dela.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-4.
zamudna sodba - nasprotje med dejstvi navedenimi v tožbi in predloženimi dokazi
Teza o priznanju dejanskih navedb tožeče stranke je dopustna samo pod
pogojem, da ni razumnih razlogov, ki bi vzbujali dvom v resničnost
tožnikovih navedb. Če je sam tožnik v dokaz svojih navedb ponudil
dokaze, s katerimi navedb očitno ni moč dokazati, je nedopustno
pripisovati tožencu voljo, da s svojo pasivnostjo priznava resničnost
dejanskih navedb v tožbi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedba
tožeče stranke, da je bil eden od povzročiteljev škode V. K. v
neposrednem nasprotju z listino, ki jo je priložila tožbi, to je
predlogom za izrek vzgojnega ukrepa z dne 19.11.1999, opr. št. Ktm
118/98-5-VN/MŽ, iz katerega izhaja, da sta 8.12.1997 v osebni
avtomobil tožeče stranke vlomila prvi toženec B. F. in tretji toženec
D. O., zoper katerega je tožeča stranka tožbo umaknila.
Roki, določeni v čl. 87 ZKP, se ne smejo podaljševati. Roki se
računajo na ure, dneve, mesece in leta. Dan, ko je bila opravljena
vročitev, se ne računa v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi
naslednji dan. Če je zadnji dan roka državni praznik, ali sobota ali
nedelja, ko se pri državnem organu ne dela, se izteče rok s pretekom
prvega delovnika. Ker je bil v času, ko je pritožnik priporočeno na
pošto oddal pritožbo, delovni dan (ponedeljek), je bila pritožba
poslana prepozno, saj je bila oddana na pošto priporočeno šele 9 dan,
čeprav je bil pritožnik pravilno poučen, da je rok za pritožbo 8 dni.
ZIZ člen 4, 24, 24/1, 4, 24, 24/1. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2. Odvetniška tarifa člen 14, 14/2, 14, 14/2.
res iudicata - davek na dodano vrednost
Izkaže se torej, da bi tožeča stranka zoper toženi stranki, na kateri
je po zakonu prešla obveznost plačila pravnomočno ugotovljene
terjatve proti gospodarski družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega
registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij, zahtevala
izvršbo. Posledica okoliščine, da sta toženki univerzalni pravni
naslednici gospodarske družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega
registra, namreč je, da pravnomočnost sodne odločbe, izrečene zoper
izbrisano gospodarsko družbo, učinkuje tudi zoper pravni naslednici,
čeprav nista bili istočasno zajeti s predlogom za izvršbo. Gre za
pomembno izjemo od pravila, da pravnomočnost sodne odločbe veže
stranke in sodišče, ki je sodbo izdalo. Ker je bila zaradi opisane
razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti pravda začeta o zahtevku,
o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje
ravnalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke zavrglo (2. odstavek
319. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
Vsebinsko gledano izvedensko mnenje dr. B. ni bilo takšno, da bi
narekovalo postavitev novega izvedenca, zato je sodišče prve stopnje
dokazni predlog tožeče stranke v tej smeri utemeljeno zavrnilo.
Sodišče namreč takemu predlogu ugodi le takrat, če je izvedensko
mnenje nejasno, nepopolno ali v nasprotju samo s seboj ali z
raziskanimi okoliščinami (2. odstavek 254. člena ZPP).
Določitev novega izvedenca je potrebna tudi, če nastane utemeljen
dvom o njegovi pravilnosti, te pomanjkljivosti pa se ne da odpraviti
z zaslišanjem izvedenca (primerjaj s 3. odstavkom 254. člena ZPP).
Izvedenec je izčrpno odgovoril na vse pripombe tožeče stranke na
izvedensko mnenje z dne 27.10.2004, zato tožničina pavšalna kritika
ne more vzbuditi dvoma o pravilnosti podanega mnenja, ki je tudi
sicer konsistentno in logično ter v njem nič ne manjka.
izločitev dela zapuščine - pozneje najdeno premoženje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje
zapuščine na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo. Upoštevalo
je podatke o premoženju zapustnice, navedene v smrtovnici in to
zapuščino ločilo od premoženja dedičev. V kolikor bo naknadno s
sklepom o dedovanju ali dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v
zapuščino pokojne spada še kakšno drugo premoženje, bo tudi ta del
zapuščine ločilo od premoženja dedičev, saj se lahko pritožnik glede
na določbo 2. odst. 143. člena ZD poplača tudi iz naknadno
najdenega premoženja zapustnice.