Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast člen 2.
zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - članstvo v Kulturbundu
Zakonska opredelitev zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast po 2.čl. zakona ni obsegala le golega članstva v KB brez kakršnegakoli konkretnega ravnanja, sodelovanja z okupatorjem in posledic takšnega ravnanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodbe rednih sodišč z območja republik nekdanje Jugoslavije - nedovoljenost
Na podlagi izjeme, ki jo določa 2.odst. 560.čl. ZKP, je potrebno sklepati, da zoper sodbe rednih sodišč z območij prejšnjih republik bivše Jugoslavije ni dovoljeno vložiti zahteve za varstvo zakonitosti ali zahteve za izredno omilitev kazni ne glede na to, ali obsojenec je ali je bil slovenski državljan.
Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 222, 222/1-4. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom 1941 in sovražnikovo okupacijo (1946) člen 4.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - kaznivo dejanje falsifikacije osebnih legitimacijskih listin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka sodbe
Do 1.7.1951, to je do uveljavitve Kazenskega zakonika iz leta 1951, prehod državne meje brez predpisanega dovoljenja ni bil kazniv. Prav tako takšno dejanje ni bilo kaznivo po Kazenskem zakoniku Kraljevine Jugoslavije.
Po oceni vrhovnega sodišča zaradi tega, ker v sodbi ni izrečno navedena zakonska označba kaznivega dejanja, izrek sodbe ni nerazumljiv, saj sodba v izreku navedeno ravnanje, ki vsebuje vse zakonite znake kaznivega dejanja po 4.tč. 1.odst. 222. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, pravno opredeljuje z navedbo zakonskega dejanskega stana (dispozicije) tega kaznivega dejanja, zato ni podana kršitev po 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve je bil konstitutivni element kaznivega dejanja po 1.tč. 9.čl. ZKLD in v primeru, da ta ni bil podan, tudi ni moglo biti podano kaznivo dejanje po navedenem členu.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 14, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29. Zakon o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo (ZSKP) člen 60, 204, 215.
uporaba Zakona o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo kot pravnih pravil
Temeljne procesne garancije obdolžencev v kazenskem postopku je poznal Zakon o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo (ZSKP), ki se ga je lahko na podlagi določb odloka o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorju in njihovih pomagačih; o veljavnosti odločb, izdanih v tej dobi; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku (Uradni list DFJ št. 4/45 z dne 3.2.1945), uporabljalo kot pravna pravila, ker niso nasprotovale pravnemu redu Jugoslavije in njenih republik.
Kaznivo dejanje opustitve ovadbe po 2.odst. 8.čl. ZKLD je bilo mogoče storiti za več alternativno določenih kaznivih dejanj iz tega zakona, ki pa bi morala biti v izreku sodbe konkretizirana z vsemi bistvenimi okoliščinami. Opis dejanja K.D.-ja je torej predpostavka za ugotavljanje, ali je obsojenec ob izpolnitvi ostalih znakov kaznivega dejanja iz 2.odst. 8.čl. ZKLD storil očitano mu kaznivo dejanje.
Z izpodbijanim sklepom sta bili sodbi sodišča prve in druge stopnje glede kaznivega dejanja po 9.čl. ZKLD razveljavljeni in je bil postopek za to kaznivo dejanje ustavljen, za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, za katerega obnova postopka ni bila dovoljena, pa je ostala pravnomočna sodba tako v izreku o krivdi kot tudi v odločbi o glavni in stranski kazni, čeprav je ta dana v obrazložitvi, v veljavi. V obravnavanem primeru torej ne gre za izrekanje enotne kazni v smislu določb 3.odst. 409.čl. ZKP-77.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 2, 2/1, 3, 3/3. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 144.
kazniva dejanja zoper narod in državo - vojni zločin - kriva prisega - dolžnost pričanja - protipravnost
V dani situaciji, ko sta V.B. in F.B. morali pričati (dolžnost biti priča po določbah 13.poglavja Zakonika o sodnem kazenskem postopanju za Kraljevino Jugoslavijo) in je bilo pričevanje pod sankcijo kazni po paragrafu 144 Kazenskega zakonika in ko po drugi strani ni pravne dolžnosti ravnati drugače, kot sta ravnali obsojenki, njunih izpovedb, ki sta bili podani pred sodiščem na glavni obravnavi in ki sta bili po svoji vsebini objektivno in subjektivno resnični, ni moč šteti kot protipravno dejanje. Dejanje, ki ni protipravno, pa ne more biti kaznivo dejanje.
Glede na že izdano oprostilno sodbo vrhovnega sodišča, s katero so bili oproščeni E.L., F.R., J.H., M.K. in J.Z., ki so bili obsojeni z isto izpodbijano sodbo Vojaškega sodišča v Zagrebu kot obsojenec, je torej krivdorek za obs. V.B. v nasprotju z omenjeno oprostilno sodbo, saj se mu očita opustitev prijave za dejanja, za katera je vrhovno sodišče ugotovilo, da nimajo znakov kaznivega dejanja.
Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 138, 138/1, 141, 141/5, 154.
uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti - kazniva dejanja zoper javni red in mir - mnogota - kaznivo dejanje komplota
Čeprav ZKLD ni izključeval protipravnosti za primere, ko je bila oseba, ki je storilcu pomagala po storitvi kaznivega dejanja, njegov zakonec ali v krvnem sorodstvu v ravni črti ali v stranski črti do drugega kolena, se je lahko uporabljalo pravno pravilo 5.odst. 141. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, ki je izključevalo kaznivost takega pomagača.
Pri zločinu mnogote zbiranje skupine ni bilo nujno organizirano, do njega je prišlo lahko tudi spontano ob trenutni odločitvi naključno zbranih oseb, ki jih je enak motiv spodbudil k nasilju.
Iz obrazložitve je razvidno, da so se obiskovalci prireditve zaradi nasilja skupine, v kateri sta bila tudi obs., razbežali in so ostali le enako misleči razgrajači, zato je lahko prišlo do uskladitve volje oz. dogovora na sicer za komplot nenavaden, javen, demonstrativen način.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 4, 5, 6, 7.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD
Kaznivo dejanje po 7.tč. 3.čl. ZKLD ni podano z izvrševanjem propagande proti FLRJ, niti s takšnim izvršitvenim dejanjem ni podano kakšno drugo kaznivo dejanje.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 3, 3-3, 3-6, 3-9, 13, 13/1.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper narod in državo - ovajanje (denunciranje) - poskus - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Z določbo 1.odst. 13.čl. ZKND/1945 je bil inkriminiran poskus vseh kaznivih dejanj po ZKND/1945 neglede na njihovo težo in neglede na to, ali je bil pri posameznih kaznivih dejanjih poskus pojmovno sploh mogoč.
Pravna opredelitev, da je obsojenka z opisanim dejanjem (ovajanje dr. B.K.-ja dr. V.G.-ju) storila poskus kaznivega dejanja po 3.tč. 3.čl. ZKND, bi imela za posledico, da bi že samo denuncianstvo, ki v ZKND/1945 ni bilo predpisano kot samostojno kaznivo dejanje, postalo samostojno kaznivo dejanje, katerega storilec bi bil kaznovan enako kot storilec dokončanega kaznivega dejanja, čeprav do posledice, torej do ukrepov terorja (objektivni pogoj kaznivosti) sploh ne bi prišlo.
Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (1945) člen 2, 2-a, 2-b. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije člen 221-a.
zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - smrt obdolženca - ustavitev postopka
Ker je obsojeni A.V. umrl pred izrekom izpodbijane sodbe, česar sodišče prve stopnje sicer ni vedelo, je s svojo odločitvijo objektivno kršilo paragraf 221.a Zakonika o sodnem kazenskem postopanju, ki je določal, da sodišče vsake stopnje takoj ustavi postopek, ko izve in ugotovi obdolženčevo smrt.
Zakon o vojaških kaznivih dejanjih (1948) člen 29, 29/1, 29/4, 16. Kazenski zakonik (1947) člen 20, 24, 25. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9.
vojaška kazniva dejanja - samovoljna zapustitev vojaške službe (beg iz vojske) - sovražno govorjenje o vojski - poskus - pripravljalno dejanje - hudo kaznivo dejanje - napeljevanje - neuspelo napeljevanje
Ker očitek, "da si je določil način ilegalnega prehoda meje FLRJ", ni konkretiziran v tolikšni meri, da bi šlo za pripravljalno dejanje po 4.odst. 29.čl. ZVKD, bi bilo mogoče obsojenčevo dejanje pravno opredeliti le kot pripravljalno dejanje h kaznivemu dejanju po 1.odst. 29.čl. ZVKD.
Kaj se šteje za hudo kaznivo dejanje, KZ-47 ni določal. Pri oceni, ali je šlo za hudo kaznivo dejanje v smislu 20.čl. KZ-47, je zato potrebno upoštevati naravo konkretnega kaznivega dejanja ter zanj prepisano kazen v primerjavi s takrat predpisanimi kaznimi za druga kazniva dejanja... Kznivo dejanje po 1.odst. 29.čl. ZVKD ni mogoče šteti kot takšno hudo kaznivo dejanje, ki bi upravičevalo uporabo določbe 20.čl. KZ-47 (kazenska odgovornost storilca pripravljalnega dejanja).
Ker iz opisa dejanja ne izhaja, da je M.Z. sploh opravil kakšno pripravljalno dejanje, h kateremu je bil napeljevan, je šlo za neuspelo napeljevanje, ki ni bilo kaznivo (25.čl. KZ-47).
Določbo 16.čl. ZVKD je potrebno razlagati v okviru splošno priznane in tudi v takratni Ustavi (iz leta 1946) zagotovljene človekove pravice do svobode govora. Zato obsojenčevo izražanje njegovih kritičnih pogledov na takratne družbene in politične razmere in njegova predvidevanja bodočih sprememb, ni bilo kaznivo dejanje po 16.čl. ZVKD.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1, 3, 3-7, 3-14, 8 9, 9/1. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 141.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - kaznivo dejanje klevete - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
ZKLD/1946 sicer ni imel določbe, po kateri je bila izključena kaznivost pomoči storilcu po storjenem kaznivem dejanju, če sta bila pomagač in storilec krvna sorodnika v ravni vrsti ali v drugem (ožjem) sorodstvenem razmerju. Tako določbo pa je vseboval 5.odstavek paragrafa 141 KZ/1929, katerega uporaba ni bila v nasprotju s takratno jugoslovansko ustavo oz. s tedanjimi ustavnimi načeli.
Stališče tedanje sodne prakse in kazenskopravne teorije, da omenjeni privilegij ni veljal za t.i. politična kazniva dejanja, ni sprejemljivo.
Kazenski zakonik (1951) člen 174.KZ člen 174, 175, 176.
kaznivo dejanje žalitve države, njenih organov in predstavnikov - sramotitev
Pojem "sramotiti" sicer obsega vse oblike kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, vendar pa že iz same besede "sramotiti" izhaja, da morajo biti kazniva dejanja zoper čast in dobro ime storjena javno.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS 1944) člen 15. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1, 20.
kazniva dejanja vojaških oseb - sovražna propaganda
V 1.odst. 9.čl. ZKND (in enako v 1.odst. 9.čl. ZKLD) je bila kot kaznivo dejanje določena propaganda, ki je "vsebovala poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve". S to inkriminacijo je bila znatno zožena kaznivost propagande v primerjavi s 15.čl. UVS, saj ni bila več kazniva vsaka sovražna in lažna propaganda. Ker naj bi bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno med 5.12.1946 in 20.7.1947, torej že v času veljavnosti ZKND in nato ZKLD, pri čemer je ZKND v 20.čl. razveljavil vse predpise, ki so bili v nasprotju z njim, obsojenčevo ravnanje, ki ni vsebovalo poziva na nasilno rušenje, ni moglo biti pravno opredeljeno po 15.čl. UVS.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14. Zakon o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države (ZVLP 1946) člen 8. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (1946) člen 2, 7. Zakon o zaščiti narodnega imetja in njegovem upravljanju (1945) člen 8. KZ (1947) člen 95, 95/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - oblike krivde - naklep - varstvo splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države
Glede kaznivega dejanja, ki je bil pravno opredeljen po 8.čl. Zakona o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države (1946), izpodbijana sodba z dne 9.11.1949 ni upoštevala določbe 1.odst.95.čl. KZ-47, da je potrebno upoštevati kazenski zakon, ki je veljal v času storitve. Dejanje naj bi bilo namreč storjeno ob razpadu Nemčije, torej maja 1945, ko je veljal Zakon o zaščiti narodnega imetja in njegovem upravljanju (Ur.list DFJ, št. 39/45).
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1929) člen 79, 79/1, 325, 325/3, 330, 330/1, 333, 333/1.
pritožba zoper sodbo - umik pritožbe
Izjava o umiku že priglašenega pravnega sredstva je bila mogoča, vendar pa je bilo potrebno, da je imel branilec za umik priglašenega pravnega sredstva posebno pooblastilo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3/1-8, 9. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS).
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja
Skrivanje obsojenca ter nameravani pobeg v tujino, kot tudi pomoč ostalih soobsojencev pri tem skrivanju ter njihovi inkriminirani pogovori, s katerimi so izražali svoje politično prepričanje in kritiko takratnih oblastnih, političnih in gospodarskih ukrepov, še ni pomenilo organiziranja društva iz 2. člena ZKLD oziroma članstva v tem društvu.