združitev postopkov - prekinitev postopka - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - uvrstitev v kombinirano nomenklaturo - razlaga določb kombinirane nomenklature
Prekinitev postopka zaradi postavitve vprašanj Sodišču Evropske unije glede razlage določb poglavja 21 oziroma poglavja 30 kombinirane nomenklature, določene z Uredbo Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o pošiljkah odpadkov, št. 1013/2006 z dne 14. junija 2006 (Uredba 2006/1013/ES) člen 41, 43.
dovoljenost revizije - uvoz odpadkov za predelavo - nezakonita pošiljka odpadkov - odstop od pravno nezavezujočih stališč Evropske komisije ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka zatrjuje odstop od stališč, navedenih v dokumentu, ki ni pravno zavezujoč, o odstopu od stališč, ki niso pravno zavezujoča, pa strogo pojmovno gledano niti ni mogoče govoriti. Drži sicer, da so nezavezujoča pravna stališča lahko pomembna za razlago pravnih norm, vendar kot prepričevalni argumenti. Revidentka bi glede na to lahko stališča iz dokumenta, na katerega se sklicuje, uporabila za podkrepitev svoje argumentacije, da je prišlo do nepravilne uporabe oziroma razlage Uredbe o pošiljkah odpadkov, vendar tega ni storila, saj v okviru navedb o dovoljenosti revizije ni opredelila, katero konkretno stališče iz dokumenta kaže na to, da je sodišče prve stopnje nepravilno razlagalo Uredbo o pošiljkah odpadkov – z drugimi besedami: zatrjevanega „odstopa“ z ničemer ni utemeljila.
Uredba Sveta (EGS) o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti, št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 (Uredba 1992/2913/EGS) člen 37, 92, 96, 203, 203/1-4, 215, 239. Uredba Komisije (EGS) o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti, št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 (Uredba 1993/2454/EGS) člen 355, 365, 365/3, 366, 366/2, 366/3. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267, 267/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6. ZUS-1 člen 6.
V obravnavani zadevi je podana pristojnost slovenskih carinskih organov, saj v trenutku, ko se je ugotovilo, da pošiljka ni bila predložena namembnemu uradu, ni bilo mogoče določiti kraja kršitve ali nepravilnosti (enako tudi sodba SEU C-230/06 z dne 3. 4. 2008).
Nezakonito odstranitev izpod nadzora pomenijo tudi dejanja kot je odklon od normalne transportne poti ali uničenje carinskih oznak. To potrjuje tudi sodna praksa SEU, po kateri je odstranitev blaga izpod carinskega nadzora vsako dejanje ali opustitev, ki carinskim organom preprečuje, četudi začasno, dostop do blaga pod carinskim nadzorom in izvajanjem nadzora.
Odgovornost, ki jo nosi glavni zavezanec, je namenjena zagotavljanju skrbne in enotne uporabe predpisov v zvezi z izterjavo carinskega dolga zaradi varovanja finančnih interesov Skupnosti in držav članic. Zato dejstvo, da se glavnemu zavezancu naloži plačilo carinskega dolga, ni v nasprotju z načelom sorazmernosti.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 236, 239, 220, 220/2-b, 314a, 362, 362/3, 365, 366, 366/1, 366/2, 366/3. Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 92, 96, 203.
združitev postopkov - dovoljena revizija - obračun uvoznih dajatev - nezakonita odstranitev izpod carinskega nadzora - zloraba elektronskega carinskega sistema - dokazno breme - dokazila o zaključku tranzitnega postopka - tožbene novote - udeležba tretjih oseb - odgovornost glavnega zavezanca - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije - naknadna vknjižba - napaka carinskih organov - ločenost postopkov po 220. in 239. členu CZS - načelo sorazmernosti - stroški postopka
Dokazno breme glede predložitve dokazil o pravilnem zaključku tranzitnih postopkov je v obravnavanih zadevah na revidentu.
Odgovornost, ki jo nosi glavni zavezanec, je namenjena zagotavljanju skrbne in enotne uporabe predpisov v zvezi z izterjavo carinskega dolga zaradi varovanja finančnih interesov Skupnosti in držav članic. Zato dejstvo, da se glavnemu zavezancu naloži plačilo carinskega dolga, ni v nasprotju z načelom sorazmernosti.
Obravnavane odločitve o naknadni vknjižbi carinskega dolga niso skladne z določbami 220. člena CZS, ker ne presojajo, ali je z zlorabo sistema NCTS prišlo do napake romunskih carinskih organov in tako pomenijo zmotno uporabo materialnega prava.
Odločitev, da se, če je to mogoče, relevantni pogoji po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS presojajo že v postopku same odmere, je v skladu z načelom učinkovitosti in ekonomičnosti postopka.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 96, 203, 203/1, 220, 220/2-b, 221, 221/3, 239.
dovoljena revizija - odstop od stališč Komisije - carinski dolg - glavni zavezanec - zloraba sistema NCTS - napaka carinskih organov - opustitev vknjižbe carinskega dolga - odpust carinskega dolga
V postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS pri avstrijskem namembnem uradu se po presoji revizijskega sodišča lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu b točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu. Ker se je revident v vseh svojih vlogah, tudi v pripombah na zapisnik carinskega organa, skliceval na navedeno okoliščino in odločitvi o naknadni vknjižbi zaradi te okoliščine tudi nasprotoval, je po presoji revizijskega sodišča podal ustrezno trditveno podlago za uporabo b točke drugega odstavka 220. člena CZS. Ker carinski organ pred odmero carinskega dolga ni preizkusil, ali so izpolnjeni vsi pogoji za opustitev odmere carinskega dolga po navedeni določbi, je zmotno uporabil materialno pravo.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti člen 12, 12/3, 12/6, 220, 220/2-b, 239, 239/1-2. Uredba Komisije (ESG) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 10, 10/3. ZUP člen 189. ZUS-1 člen 42, 42/1. ZPP člen 11.
dovoljena revizija - naknadna odmera uvoznih dajatev - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - strokovno mnenje carinskega laboratorija - drugo mnenje - izvedenec v carinskem postopku - napaka carinskega organa - združitev postopkov
Imetnik zavezujoče informacije lahko to informacijo uporablja za neko blago samo, če carinskemu organu zadovoljivo dokaže, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji, česar pa revident ni dokazal.
V carinskih postopkih glede na 189. člen ZUP velja, da v postopkih, kjer carinski laboratorij, oziroma laboratorij imenovan s strani Generalnega carinskega urada oziroma OLAF-a, kot v obravnavanih zadevah, izda strokovno mnenje, ni treba postaviti neodvisnega izvedenca, da bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, če bi carinski zavezanec z dokazi, ki bi jih predložil (na primer primerljiv izvid ali mnenje drugega laboratorija) pri uradni osebi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja, oziroma v drugih utemeljenih primerih.
Načeloma lahko samo določene napake, ki se lahko očitajo „aktivnemu ravnanju pristojnih organov“, pripeljejo do tega, da ne pride do naknadne izterjave carine. Po veljavnih predpisih carinski organ, ki je izdal ZTI, ni dolžan že v postopku izdaje ZTI zahtevati vzorca za analizo blaga. ZTI se namreč lahko izda že na podlagi podatkov, ki jih je posredoval revident, če ti podatki za izdajo informacije zadostujejo.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229, 260, 260-9.
status tožnika v upravnem sporu - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta - pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku
Ker pritožnica ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca v carinskem postopku, ne izpolnjuje pogoja za priznanje statusa tožnika v upravnem sporu, določenega v prvem odstavku 17. člena ZUS-1. Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica utemeljuje, da ima pravni interes za sodelovanje v carinskem postopku, na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Četudi te njene navedbe držijo, to ne spremeni dejstva, da ni bila stranka ali stranski udeleženec carinskega postopka in da posledično ne izpolnjuje pogoja za priznanje položaja tožnika v upravnem sporu. Pogoje za priznanje položaja tožnika v upravnem sporu določa ZUS-1. Položaja tožnika v upravnem sporu posamezniku ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP (ki določajo pogoje za udeležbo v upravnem postopku) ali na podlagi določb materialnopravnih predpisov (iz katerih izhaja, kdaj ima oseba materialnopravni interes za določen izid posameznega upravnega postopka).
ZDavP-2 člen 79, 79/3, 79/7. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZUP člen 118, 118/3.
carine - dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - jasno zakonsko besedilo - vprašanja na splošni ravni - breme stroškov postopka - krivda stranke
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vprašanja, ki jih revident navaja, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vprašanja so namreč zastavljena le na načelni (splošni) ravni in zahtevajo le splošne odgovore, ki pa jasno izhajajo iz določbe 79. člena ZDavP-2.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 5, 5/4, 5/5, 68. ZICPES člen 39.
carine - dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - položaj špediterja v carinskem postopku - pooblastilo - predložitev dokaza o pooblastilnem razmerju - pooblaščenec po zaposlitvi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vprašanja, ki jih revident zastavlja kot pomembna pravna vprašanja, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker je odgovor nanje možen že z branjem določb 5. in 68. člena CZS in 39. člena ZICPES oziroma gre za vprašanja, v katerih je bilo v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že sprejeto pravno stališče, od katerega pa izpodbijana sodba ne odstopa. Odstopa od upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča pa revident s sklicevanjem na določene sodbe tega sodišča ni izkazal, saj navedene sodbe izhajajo iz drugačnega dejanskega in pravnega stanja zadev, kot je v obravnavanem primeru.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Sveta (EGS) ŠT. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 96, 9/2, 202, 203, 203/3-2, 213.
carine - dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnika
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešena pravna vprašanja, zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Delodajalec je po 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je prevoznik ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.
Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS.
ZUS-1 člen 42, 42/1, 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 96, 96/2, 202, 203, 203/3-1, 213.
carine - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnika
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešena, zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Delodajalec je po 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je prevoznik ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.
Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS.
CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI POSTOPEK
VS4002581
ZIL-1 člen 47, 47/2, 121, 121/1, 121/2, 121a. ZICPES člen 74, 74/1, 75, 76. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice člen 2, 2/1a.
Sodno varstvo, ki ga uživa imetnik znamke, mora biti enako v vseh primerih kršenja pravic iz znamke. Zgolj dejstvo, da je bila kršitev storjena z uvozom, imetniku znamke ne jemlje pravice do uveljavljanja zahtevkov po 121. in 121.a členu ZIL-1. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da je uničenje spornega zaseženega blaga predmet carinskega in ne pravdnega postopka. Zahtevek tožeče stranke za uničenje spornega blaga (ki mu tožena stranka ni ugovarjala), je zato utemeljen.
Vprašanje stroškov skladiščenja in manipulacije z zaseženim blagom nima neposredne povezave s samo kršitvijo, namen sodnega varstva po 121. členu ZIL-1 pa je predvsem v prenehanju kršitve pravice in vzpostavitvi stanja pred kršitvijo. Odločitev sodišča druge stopnje, da je zahtevek za naložitev stroškov skladiščenja blaga in manipulacije z zadržanim blagom toženi stranki materialnopravno neutemeljen, je tako pravilna.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 96, 96/2, 202, 203, 203/3-1, 213.
carine - dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnika
Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v praksi Vrhovnega sodišča že rešena pravna vprašanja.
Delodajalec je po 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.
Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo oziroma Španijo, namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - splošna vprašanja - nekonkretizirana vprašanja - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Glede uveljavljanega odstopa od sodne prakse o določenem pravnem vprašanju bi moral revident konkretno opredeliti pravno vprašanje in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve, opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
Z vprašanji, npr. da je sporno vprašanje, ali je prevoznik blaga odgovoren za predložitev blaga namembnemu carinskemu organu, ki so prav tako postavljena na splošni ravni, revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ki pa sta vsebinska revizijska razloga (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1, enako npr. sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 135/2009 z dne 3. 2. 2011 in X Ips 287/2012 z dne 11. 7. 2012) in sama po sebi ne razloga za dovoljenost revizije.
Revident s pavšalnimi navedbami, da „bi stroški pomenili razloge za prenehanje poslovanja“, obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve, ni izkazal.
V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Zato ista fizična ali pravna oseba ne more hkrati nabavljati istih trošarinskih izdelkov tudi izven režima odloga plačila trošarine.
ZDMV člen 3, 6. ZDDV-1 člen 38, 38/1, 38/5. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti (UL L 302 z dne 19. 10. 1992 s spremembami, CZS) člen 145, 145/1, 220, 220/2b, 236.
davek na motorna vozila - DMV - carine - naknadni obračun carinskih dajatev - pogoji - poseben postopek - začasni uvoz - postopek pasivnega oplemenitenja - ponovni uvoz - osnova za obračun DMV - vrednost vozil - namenska razlaga - jezikovna razlaga - neenak položaj davčnih zavezancev
Pri določitvi osnove za DMV se v obravnavanem primeru upošteva celotna vrednost vozila, ki vključuje vrednost delov, ki so bili predhodno izvoženi na oplemenitenje.
Ugovori, ki se nanašajo na opustitev naknadne vknjižbe po b. točki drugega odstavka 220. člena CZS, se lahko načeloma uveljavljajo med postopkom naknadne vknjižbe dajatev, lahko pa v ločenem postopku z zahtevkom za povračilo ali odpust dajatev na podlagi 236. člena v povezavi z b. točko drugega odstavka 220. člena CZS.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE – CARINE
VS2006554
ZP-1 člen 65, 65/4, 69, 125, 169, 169/2, 171. ZKP člen 424, 424/1. URS člen 22, 29, 29-3, 29-4. EKČP člen 6. ZCS-1 člen 74, 74/1-4.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava - privilegij zoper samoobtožbo - onemogočanje trošarinskega nadzora
Obdolženec je v prekrškovnem postopku načelno upravičen do ustne obravnave pred prvim in edinim sodiščem, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo, razen če so podane posebne okoliščine, ki bi utemeljevale, da se obravnava ne izvede.
Ker sodišče ni zaslišalo kršitelja ter verodostojnosti obremenilnih izjav ni preverilo z zaslišanjem njihovih avtorjev, čeprav je kršitelj v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbijal pravilnost dejanskih ugotovitev prekrškovnega organa, ki so temeljile izključno na neposrednih zaznavah carinikov, je kršilo 22. in 29. člen Ustave Republike Slovenije oziroma prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
ZUP člen 44, 143, 143/6, 229, 229/1, 235, 235/5. ZUS-1 člen 25, 25/3, 83, 83/2-2. ZOdvT člen 25, 25/3. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 201, 201/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2.
dovoljena revizija - carine - solidarni carinski dolžnik - pravni interes za pritožbo - stranke postopka - stranski udeleženec - povrnitev stroškov upravnega spora - pomembno pravno vprašanje
Če se pravni učinki izdane odločbe raztezajo tudi na tretjo osebo, ki v postopku pred organom prve stopnje ni sodelovala, je treba (ob izpolnjevanju nadaljnjih pogojev, navedenih v 16. točki obrazložitve tega sklepa) tudi tej osebi zagotoviti pravico do pritožbe.
Kakšne pravice oziroma pravne koristi ima oseba, je določeno v materialnem predpisu, v obravnavanem primeru CZS, ki v tretjem odstavku 201. člena določa, da je carinski dolžnik deklarant in v primeru posrednega zastopanja tudi oseba, za račun katere je bila izdelana carinska deklaracija, v tem primeru revident.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 189, 189/1, 189/2.
dovoljenost revizije – strokovno mnenje carinskega laboratorija - izvedenec v carinskem postopku – zatrjevano pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanja v zvezi s položajem carinskega laboratorija v carinskem postopku in pomenom strokovnega mnenja carinskega laboratorija je Vrhovno sodišče že obravnavalo in v zvezi z njimi zavzelo stališča, kar pomeni, da gre za že rešena pravna vprašanja. Ker izpodbijana sodba od teh stališč ne odstopa, ta vprašanja ne morejo biti več pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanja, ki se nanašajo na možnost stranke, da predlaga postavitev izvedenca v carinskem postopku in na ravnanje carinskega organa v primeru takšnega dokaznega predloga, so po mnenju revizijskega sodišča vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago ustreznih določb ZUP.
V postopkih, v katerih carinski laboratorij izdela strokovno mnenje, ni treba postaviti izvedenca, ki bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, ko carinski zavezanec z dokazi, ki jih predloži (na primer izvid in mnenje drugega laboratorija o istem blagu) pri uradni osebi vzbudi utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja carinskega laboratorija, oziroma v drugih utemeljenih primerih.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. CZ člen 145, 145/3-1. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 203, 203/3-1.
dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - odgovornost fizične ali pravne osebe
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po 147. členu CZ in po 202. ter 203. členu CZS za carinski dolg, ki nastane z nezakonito odstranitvijo blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, izpod carinskega nadzora, je zavezana „oseba, ki je odstranila blago izpod carinskega nadzora“. Z besedo „oseba“ pa je mišljena tako fizična kot pravna oseba, odvisno od okoliščin primera, kar izhaja tudi iz odločbe SEU v zadevi C-414/02 z dne 23. 9. 2004.
Stališče Vrhovnega sodišča glede na okoliščine tega primera ne odstopa od stališča, ki ga je Vrhovno sodišče sprejelo v sodbi v zadevi X Ips 836/2004 z dne 18. 10. 2007, saj so bile v slednjem primeru okoliščine drugačne in je bilo mogoče za dajatev obremeniti fizični osebi.