Tako ortopedske težave kot tudi psihične težave tožnika omejujejo pri delu oziroma pri opravljanju njegove dejavnosti. Te težave je tožena stranka ustrezno upoštevala pri izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, saj je tožniku priznala pravico do dela v skrajšanem delovnem času. Zaenkrat pa pri tožniku še ni podano stanje, kot je urejeno v prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, da bi ga bilo potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu s tem v zvezi priznati pravico do invalidske pokojnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Čeprav je pritožnica sodišču priložila dve potrdili o posojenem znesku denarja, je pri presoji o tem, koga se napoti na pravdo, treba upoštevati tudi to, da je tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice ali pravnega razmerja ni.
Sodišče prve stopnje svoje zmotne odločitve o stroških postopka ne more popraviti samo s sklepom o popravi sodbe, prav tako pa tudi ne z dopolnilno sodbo. Sklep o popravi sodbe se po določbi 328. člena ZPP lahko izda le, če gre za napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Te napake lahko sodišče popravi kadarkoli. Dopolnilno sodbo pa lahko sodišče skladno s 325. členom ZPP izda le v primeru, če ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo ali ni odločilo o delu zahtevka, če stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga, da se sodba dopolni.
Glede na to, da je tožena stranka s pritožbo uspela, so bili stroški sestave pritožbe potrebni stroški, skladno s 155. členom ZPP in Odvetniško tarifo.
Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi razveljavitve postopka izbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije pri izbiri. Ob vložitvi tožbe je zato nastala taksna obveznost po 1. točki 1. odstavka 5. člena ZST-1.
Tožnica je postala aktivno legitimirana za tožbo na podlagi obeh pogodb o odstopu terjatev, katerih predmet je bil bremepis v vtoževani višini. Toženčev delodajalec je zoper njega sprožil delovni spor, vendar je tožbo umaknil, zato je na podlagi 4. odstavka 188. člena ZPP tožeča stranka tožbo lahko ponovno vložila. Ker je tožeča stranka (cesionar) pravna naslednica cendenta (glede na preneseno terjatev), je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča po tč. b 1. odstavka 5. člena ZDSS-1.
Toženec kot poslovodja je ravnal hudo malomarno, ker ob nastopu dela, kljub temu da mu je direktor predlagal, da naj s pomočjo sodelavcev preveri stanje zalog in osnovnih sredstev, tega ni storil. Napak, ki naj bi jih ugotovil, ni evidentiral in nanje tudi ni opozoril delodajalca. Zato je podana odškodninska odgovornost toženca za ugotovljeni inventurni manko.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO
VSL0069733
ZIZ člen 168, 168/3, 168/5. ZZK–1 člen 40, 40/1.
tožba upnika na izstavitev zemljiškoknjižne listine – zahtevek za vpis lastninske pravice na dolžnika – listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice
Tožeča stranka je zatrjevala, da ni bila izdana za vknjižbo lastninske pravice sposobna listina (popolno zemljiškoknjižno dovolilo), zaradi česar je šteti, da niso bili izpolnjeni pogoji za vpis lastninske pravice na tretjetoženo stranko. Če pa je temu tako, tožeča stranka za račun tretjetožene stranke s tožbo po 168. členu ZIZ ne more doseči boljšega položaja (vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi), kot ga ima slednja.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - ničnost - izpodbojnost
Pogodba o zaposlitvi tožnika je prenehala veljati s sporazumom pravdnih strank. Tožnik je vedel, kaj podpisuje, zato pri sklepanju sporazuma ni bilo napak volje po določbah OZ. Izpodbijani sporazum ne nasprotuje ustavnim normam, prisilnim predpisom ali moralnim načelom in tudi ni v nasprotju z javnim interesom, zato ni ničen po določbah OZ. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sporazuma oziroma njegovo razveljavitev ni utemeljen.
ZIZ člen 229. ZPP člen 286, 286b, 339, 399/2, 339/2-8.
izvršba na nedenarno terjatev - ponovno motenje posesti - uveljavljanje bistvenih kršitev postopka - protipravnost ponovnega motenja - neizvršljivost izreka
Opredelitev površine zemljišča, na kateri je prišlo do predhodnega motenja posesti v letu 2007, za dovolitev izvršbe v predmetni zadevi ni bila potrebna, saj je dolžnica že s tem, ko je s košnjo in spravilom trave prestopila navidezno črto od telegrafnice do drevesa, ki je v času zatrjevanega ponovnega motenja predstavljala posestno mejo med zemljiščema, motila posest in to na način, ki se ni bistveno razlikoval od motenja ugotovljenega na dan 26. 7. 2007. Ni namreč pomembno, za koliko metrov je dolžnica prestopila to navidezno črto, ki je predstavljala posestno mejo - zadošča že samo dejstvo, da je kosila in grabila travo onkraj navidezne črte, ki je predstavljala posestno mejo.
Dolžnica bi morala že na razjasnitvenem naroku za obravnavo ugovora uveljavljati bistvene kršitve določb postopka in sicer, da ji CD pod prilogo A5 spisa ni bil vročen, da sodišče videoposnetka ni predvajalo v navzočnosti strank, kot tudi da je šlo za videosnemanje, za katerega upnika nista pridobila soglasja od dolžnice oziroma, da dolžnica ne soglaša z izvedbo tega dokaza, ker naj bi ta bil pridobljen s kršitvijo ustavnih pravic.
Zaradi načela stroge formalne legalitete in vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov, mora sodišče pri dovolitvi izvršbe na podlagi 299. člena ZIZ ugotavljati le, ali je dolžnik na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, prostovoljno izpolnil svojo obveznost oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba ter ali je nato ponovno motil posest, na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja. Če so namreč izpolnjeni ti pogoji, ni mogoče šteti, da ponovno motenje kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu ne izpolnjuje pogoja protipravnosti.
denarna socialna pomoč - pritožba - zavrženje pritožbe
Tožnik je na Center za socialno delo poslal prošnjo za finančno pomoč, da bi lahko položil določen denarni znesek pri okrajnem sodišču, s čimer bi se izognil posledicam izvršilnega postopka. Center za socialno delo (CSD) mu je odgovoril z dopisom, da za tak zahtevek nima na razpolago sredstev, da pa lahko uveljavlja ustrezno denarno pomoč po ZSV. Tožnik se je zoper dopis CSD pritožil. Stranka ima pravico do pritožbe le zoper odločbo, izdano na prvi stopnji in sicer v primeru, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi (prvi odstavek 229. člena ZUP). Ker navedeni dopis CSD ni niti odločba niti ni bilo odločeno o pravicah tožnika, je tožena stranka pritožbo tožnika utemeljeno zavrgla (drugi odstavek 240. člena ZUP).
navadna škoda - izgubljen dobiček - gradbena obnova trga - splošna koristna dejavnost - onemogočeno poslovanje - omejen in otežen dostop
Pri prenovi omenjenega trga je šlo za splošno koristno dejavnost v smislu tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika (OZ). V tem primeru je torej protipravna le tista škoda, ki presega običajne (normalne) meje. Samo za to škodo bi bila tožeča stranka upravičena zahtevati odškodnino.
V košarki šteje ekipa več kot 3 igralce oziroma člane in tako se izjemni dosežki v tem skupinskem športu ne morejo uveljaviti za priznanje Zoisova štipendije. V 21. členu Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij je namreč določeno, da kandidat lahko uveljavlja le individualni izjemni dosežek in izjemni dosežek v skupini, ki šteje največ tri člane.
Pravna oseba sama ne more biti storilka prekrška, pač pa se jo lahko spozna za odgovorno le za prekršek, ki ga je storila druga oseba. Kolikor pa je prekrškovni organ menil, da je K.K. kot odgovorna oseba tudi neposredna storilka prekrška, bi moral opis vsebovati konkretne navedbe glede njene odgovornosti, torej, ali naj bi očitani prekršek storila s storitvijo ali z opustitvijo dejanja, ki bi ga sicer bila dolžna storiti, da bi prekršek preprečila.
Med strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod drugo opr. št., v kateri je bila tožba že vročena toženi stranki. Zato je bilo potrebno tožbo v tem sporu zavreči. Odločitev o zavrženju tožbe je v skladu z določbo 3. odstavka 189. člena ZPP, ki določa, da se, dokler pravda teče, o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami, če pa se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.
Med strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod drugo opr. št. Obe odpovedi, vročeni tožeči stranki, se nanašata na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto promotor ponovne uporabe s 30 dnevnim odpovednim rokom in sta identični, tudi datirani na isti dan. Razlika med njima je le v tem, da se tožnici v kasneje vročeni odpovedi poleg odpravnine priznava še pravica do regresa in letnega dopusta. Gre le za dopolnitev oziroma popravek že podane odpovedi, ne pa za novo odpoved. Zato ni nobenega dvoma o tem, da je podana litispendenca.
prenosna družba - prevzemna družba - solidarna obveznost - izplačilo prejemkov iz delovnega razmerja - pogodba o prevzemu - potni stroški - regres za letni dopust - plača - obveznost plačila - plačilo za delo - delitev s prevzemom
Prva tožena stranka kot prenosna družba in druga tožena stranka kot prevzemna družba sta sklenili pogodbo o izčlenitvi in prevzemu. V tej pogodbi je določeno, da prevzemna družba (torej druga tožena stranka) kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem, ki je prešlo na prevzemno družbo in katerih subjekt je bila prenosna družba. Na drugo toženo stranko je prešla celotna dejavnost posredništva pri prometu z nepremičninami. Tožnica je ves čas trajanja delovnega razmerja pri prvi toženi stranki opravljala delo v zvezi s preneseno dejavnostjo. Vse vtoževane obveznosti (plača, potni stroški in regres za letni dopust) so nastale v zvezi s tožničinim opravljanjem dela pri prvi toženi stranki v zvezi z dejavnostjo posredništva pri prometu z nepremičninami. Zato je druga tožena stranka na podlagi pogodbe o izčlenitvi in prevzemu kot univerzalni pravni naslednik prve tožene stranke stopila tudi v razmerje med prvo toženo stranko in tožnico v zvezi z vtoževanimi terjatvami. Prva in druga tožena stranka sta materialna sospornika v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP. Glede spornega predmeta sta obe stranki v pravni skupnosti na podlagi določb pogodbe o izčlenitvi in prevzemu in na podlagi določbe 636. člena ZGD-1 v zvezi s 638. členom ZGD-1. Njuni obveznosti se opirata na isto dejansko in pravno podlago, njuna obveznost pa je solidarna. Zato sta obe toženi stranki dolžni tožnici solidarno plačati vtoževane terjatve.
ZPP člen 249, 249/1, 252, 252/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39.
nagrada izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - naloga izvedenca
Ker je izvedenka opravila nalogo, naloženo s strani sodišča prve stopnje, ji pripada nagrada za izvedensko delo in stroški, ki so ji nastali v zvezi s tem.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev – zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po PO ZVoz
Kljub zdravstvenim težavam storilec mora predložiti predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 67.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Pri tožniku zaenkrat še ni prišlo do izgube delazmožnosti, je pa pri tožniku podana invalidnost III. kategorije invalidnosti, za katero pa tožnik glede na starost še ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine oziroma sorazmernega dela invalidske pokojnine. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, neutemeljen.
invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dodatek za pomoč in postrežbo
Invalidnost se ugotavlja glede na zavarovančev poklic (ki po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 zajema delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami) in ne zgolj glede na delo, ki ga je oziroma ga še opravlja.
ustavitev postopka - umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožena stranka zahtevka ni izpolnila, zato ji je tožnica dolžna povrniti povzročene pravdne stroške.