• Najdi
  • 1
  • od 33
  • >
  • >>
  • 1.
    VSM sodba I Cp 1052/2013
    28.2.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM0021895
    OZ člen 335, 335/1, 357, 357/1, 364, 364/2, 369, 369/2.
    pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - delno plačilo - tek zastaralnega roka po pretrganju zastaranja - zastaranje terjatve zavarovalnice - terjatve na podlagi kasko zavarovanja
    Ker gre za specialno pravilo o teku roka po pretrganju, je treba upoštevati to pravilo in ne splošno, ki določa začetek teka roka za posamezno vrsto terjatve.
  • 2.
    VSL sklep I Cp 67/2014
    28.2.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079226
    ZPP člen 163, 163/7, 325, 325/1.
    umik tožbe – povrnitev stroškov – zahteva za povrnitev stroškov – pravočasnost zahteve - prekluziven rok
    Če se redni postopek na prvi stopnji ne odvija tako, kot predvidevajo določbe ZPP, in kljub temu pride do zaključka zunaj obravnave, mora stranka zahtevo za povrnitev stroškov podati najkasneje 15 dni po prejemu sklepa o ustavitvi postopka, ne glede na to, da je stroške morda že priglasila. Če ta rok zamudi, izgubi pravico do povrnitve stroškov.
  • 3.
    VSL sklep I Cpg 326/2014
    28.2.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076971
    ZPP člen 105a, 156, 158.
    stroški – umik tožbe – neplačilo sodne takse - umik zaradi izpolnitve - potrebnost stroškov - krivda – separatni stroški
    Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ker tožeča stranka ni doplačala takse za tožbo, ne pa na podlagi umika tožbe.

    Četudi sodišče prve stopnje o stroških postopka ni odločalo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, bi moralo v takšni situaciji upoštevati določilo prvega odstavka 156. člena ZPP, saj je tožeča stranka izvršbo vložila, ker tožena stranka terjatve ni plačala.
  • 4.
    VDSS sklep Psp 521/2013
    27.2.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0012218
    ZUJF člen 143, 143/2, 143/3, 143/4. ZPP člen 274, 274/1, 343, 374.
    zavrženje tožbe - starostna pokojnina - interventni ukrep - odločba Ustavnega sodišča - pravni interes
    Tožnik si po pravnomočnosti odločbe, ki je bila izdana po tem, ko je Ustavno sodišče RS toženki naložilo, da izda nove odločbe vsem prizadetim uživalcem, ki jim je bila pokojnina zmanjšana na podlagi protiustavnih zakonskih določb (143. člena ZUJF) in s katero je toženka odločila, da starostna pokojnina tožnika znaša toliko kot je pred neustavnim znižanjem, in da tožniku pripada izplačilo razlike plače, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja v tem sporu (v katerem tožnik zahteva odpravo dokončne odločbe o znižanju njegove pokojnine in da se naloži toženki, da mu izplača celoten neizplačan del njegove pokojnine in zatem zagotovi redno plačevanje polne pokojnine). Ker tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje socialnega spora, je potrebno njegovo tožbo zavreči.
  • 5.
    VSL sklep I Cpg 315/2014
    27.2.2014
    STATUSNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0076857
    ZNP člen 35, 35/1, 35/3. ZGD-1 člen 10b, 10b/1, 10b/2, 52, 52/3.
    odvzem pooblastil udeležencu postopka – postopek za odvzem upravičenja za vodenje poslov – stroški nepravdnega postopka – postopek, pričet po uradni dolžnosti
    Sodišče je začelo nepravdni postopek (odvzem pooblastil udeležencu postopka) v skladu s tedaj veljavnim 10.b členom ZGD-1. Zato je torej začelo nepravdni postopek po uradni dolžnosti. Posebna ureditev o stroških nepravdnega postopka pa je bila v določilu tretjega odstavka 52. člena ZGD-1 urejena le za primer, ko je vložen predlog v nepravdnem postopku v skladu s 50. členom ZGD-1. Niti v tretjem odstavku 52. člena oziroma kateremkoli drugem določilu ZGD-1 ni določena povrnitev stroškov postopka, začetega po uradni dolžnosti. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da udeleženec sam trpi svoje stroške postopka, pravilna.
  • 6.
    VSC sodba Cp 673/2013
    27.2.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0003786
    OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 318, 318/1.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - zamudna sodba - presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
    Tožeča stranka je v tožbi zadostno konkretizirala tako tveganje kot intenziteto telesnih bolečin in strahu ter za te navedbe predložila listinske dokaze ter predlagala dokaz z zaslišanjem izvedenca in pravdnih strank (oz. svoje zaslišanje). Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju s temi dokazi.
  • 7.
    VDSS sklep Psp 58/2014
    27.2.2014
    INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0011889
    ZPP člen 205, 205/1, 208.
    prekinitev postopka - smrt stranke
    Ker je tožnik tekom postopka umrl in v pravdi nima pooblaščenca, je sodišče prve stopnje zakonito izdalo sklep o prekinitvi postopka (ZPP čl. 205/1).
  • 8.
    VSM sklep I Cp 1505/2013
    27.2.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0021888
    OZ člen 10, 132. ZPP člen 151, 242, 242/3, 249, 249/2.
    stroški postopka - stroški ob subjektivni spremembi tožbe
    Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo razširila tožbo še na K.L., d.o.o., ki bi bila petotožena stranka. Sodišče prve stopnje je slednji vročilo vlogo in jo pozvalo, naj v roku 15 dni sodišču pisno sporoči ali podaja privolitev, da vstopi v pravdo poleg ostalih toženih strank. Čeprav se molk ne more šteti za privolitev v subjektivno spremembo tožbe, je naslovnica lahko soglasje tudi izrecno zavrnila, še posebej, ker je bila k izjavi pozvana po sodišču. S tem so ji nastali izdatki, ki jih je povzročila tožeča stranka. Njihove povrnitve ji ni mogoče zavrniti z razlago, da ni stranka v pravdnem postopku.
  • 9.
    VSC sklep I Ip 83/2014
    27.2.2014
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0003684
    ZIZ člen 102, 128.
    ustavitev izvršbe - izvršba na denarno terjatev - minimalna plača - pokojnina
    V skladu z določbo 102. člena ZIZ sodišče ne sme dovoliti izvršbe za poplačilo denarne terjatve iz dolžnikove plače preko zneska v višini zajamčene plače, vendar pa dejstvo, da dolžnik prejema pokojnino, ki je nižja od minimalne plače, ni razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti.
  • 10.
    VDSS sodba Psp 466/2013
    27.2.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011820
    ZPIZ-1 člen 66, 66/3, 93, 93/1, 397, 397/3.
    invalidska pokojnina - delovni invalid - delna invalidska pokojnina - samozaposleni zavarovanec - invalid II. kategorije - prehodne določbe - uporaba prejšnjih predpisov
    Zahtevo za priznanje delne invalidske pokojnine je tožnik vložil v času veljavnosti ZPIZ-1. O tej pravici tožena stranka do izdaje izpodbijanih odločb ni odločala. V času vložitve zahteve se določbe ZPIZ/92 niti po prehodnih določbah ZPIZ-1 niso več uporabljale, zato določbe ZPIZ/92 ne morejo biti pravna podlaga za odločanje o navedeni pravici iz invalidskega zavarovanja.

    Tožnik je pridobil pravico do delne invalidske pokojnine. Ugotovljena (preostala) delovna zmožnost za opravljanje drugega ustreznega dela s polovičnim delovnim časom je dejanska okoliščina, ki je bila podlaga za razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti, tej pa vsebinsko ustreza zmanjšana delovna zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti po ZPIZ-1. V takem primeru ima tožnik (samozaposleni) pravico do delne invalidske pokojnine.
  • 11.
    VDSS sodba Psp 471/2013
    27.2.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011861
    ZPIZ-1 člen 36, 177, 177/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 37.
    starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
    Sporazum z BiH posebej ureja priznavanje pokojnin na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh podpisnic (20. člen) in določa poseben postopek in pravila za ponovno odmero pokojnin po uradni dolžnosti (37. člen), zato je v obravnavani zadevi izključena veljavnost drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 o prosti izbiri uživanja pokojnine v posamezni državi podpisnici.

    Tožniku je bila v BIH priznana invalidska pokojnina na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja, kar posledično pomeni, da ne izpolnjuje pogoja iz 21. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino za priznanje samostojne dajatve oziroma starostne pokojnine. Ker je bila tožniku invalidska pokojnina v BIH priznana na podlagi seštevka zavarovalnih obdobjih, dopolnjenih v BIH in v Sloveniji že pred uveljavitvijo Sporazuma (od 1. 11. 1998 dalje), bi v tem primeru prišla v poštev zgolj ponovna odmera pokojnine na podlagi 37. člena ZPIZ-1. Glede na pravnomočno odločbo tožene stranke, iz katere izhaja, da tožnik pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine in s tem do sorazmernega dela invalidske pokojnine ne izpolnjuje, to pomeni, da obveznost izplačevanja pokojnine na podlagi tako slovenske kot tudi tuje pokojninske dobe, ostane še naprej obveznost organa, ki je prvi priznal invalidsko pokojnino, v tem primeru nosilca zavarovanja v BIH, medtem ko tožnik na podlagi iste zavarovalne dobe ne more pridobiti druge pokojnine (v konkretnem primeru starostne pokojnine oziroma sorazmernega dela starostne pokojnine).
  • 12.
    VSM vmesna sodba in sklep I Cpg 326/2013
    27.2.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM0021954
    OZ člen 153, 153/3, 155, 171.
    odgovornost proizvajalca stvari z napako - navodila za uporabo - trditveno in dokazno breme - soprispevek oškodovanca
    Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavlja določba 155. člena OZ (odgovornost proizvajalca stvari z napako). Gre za objektivno odgovornost (odgovornost po načelu vzročnosti) proizvajalca stvari, ki da v promet stvar z napako. Izhajajoč iz citirane določbe 155. člena OZ je breme tožeče stranke kot oškodovanke, da zatrjuje in dokazuje dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo) - da je tožena stranka (proizvajalec stvari) dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo. Če je domnevna baza izkazana, se obstoj vzročne zveze domneva (povzeto iz OZ s komentarjem, 1. knjiga, stran 849).

    Ker je tožnica uspela izkazati domnevno bazo (da je toženka, proizvajalec stvari, dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo), se obstoj vzročne zveze domneva. Objektivno odgovoren proizvajalec stvari z napako pa se lahko odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja (krivda načeloma ni odločilna) oškodovanca (možna je seveda tudi delna razbremenitev odgovornosti), ker stvari ni uporabljal na običajen in primeren način ali se ni ravnal po navodilih, protokolih (povzeto iz OZ s komentarjem, prva knjiga, str. 898).
  • 13.
    VDSS sklep Psp 409/2013
    27.2.2014
    INVALIDI
    VDS0011854
    ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1. ZPP člen 355.
    invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije - izvedensko mnenje - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Tožena stranka v predsodnem postopku ni ustrezno razčistila dejanskega stanja glede uvrstitve tožnice (invalidke III. kategorije) v I. kategorijo invalidnosti. Z namenom, da se razčisti dejansko stanje, je tožnica sprožila sodni spor in s tem v zvezi predlagala tudi izvedbo dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca, specialista psihiatra. Ker sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, temveč se je oprlo na mnenji invalidskih komisij, ki pa nista prepričljivi in torej na podlagi le-teh ni mogoče napraviti zaključka, da pri tožnici ni prišlo do takih zdravstvenih sprememb, ki bi narekovale razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, je bilo potrebno izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti.
  • 14.
    VSC sklep Cp 649/2013
    27.2.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0003671
    ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    bistvena kršitev postopka - kršitev pravice do obravnavanja - neizveden dokaz
    Z upoštevanjem neizvedenega dokaza je sodišče prve stopnje kršilo tožnikovo pravico do obravnavanja. Sodišče prve stopnje se o tem predlaganem dokazu ni izreklo (ni ga niti dovolilo niti ga ni zavrnilo), zato te kršitve tožnik ni mogel uveljavljati pred sodiščem prve stopnje in je njeno uveljavljanje v pritožbi pravočasno.
  • 15.
    VDSS sodba in sklep Pdp 866/2013
    27.2.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012011
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 89, 141, 143. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 55, 55/3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nadure - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - članstvo v sindikatu - diskriminacija - večje število delavcev - uporaba kriterijev
    Tožena stranka je obrazložila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z navedbami, da je v okviru delovnega procesa prenehala potreba po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ker je zaradi spremenjenih razmer na trgu poslovanja, upada števila gostov kot glavnega vira dohodka in prometa, utrpela bistveno zmanjšan obseg prihodka, da se je število gostov v zadnjih štirih mesecih pred odpovedjo v razmerju na poslovanje družbe bistveno znižalo in da upad števila gostov v času največje kumulacije obiskanosti gostov pri toženi stranki narekuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih ter da zaradi bistveno zmanjšanega obsega gostov v času največje kumulacije gostov (v petek in soboto od 21. ure naprej ter v nedeljo popoldne), v primerjavi z preteklim letom in zmanjšanega števila naročil, tožnikom ni mogoče zagotoviti dela. Tako opredeljen odpovedni razlog v rednih odpovedih pogodb o zaposlitvi daje podlago za zaključek o utemeljenosti odpovednega razloga v smislu 88. člena ZDR.

    Ker so morali tožniki v skladu z določbo 143. člena ZDR v zvezi s 141. členom ZDR, ki določa delovni čas, delati preko polnega delovnega časa, so upravičeni do plačila za opravljeno delo, v skladu s takrat veljavno določbo 3. alineje točke b) tretjega odstavka 55. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije.
  • 16.
    VDSS sodba Pdp 797/2013
    27.2.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011903
    ZDR člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/1, 38/2, 38/3, 39, 39/1, 39/2, 39/3, 182. ZGD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39/3, 42. URS člen 49, 74. OZ člen 8, 86, 86/1.
    pogodbena kazen - konkurenčna klavzula - varovanje poslovne skrivnosti - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - odškodninska odgovornost delavca - ničnost
    Pogodbeni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da mora delavec v primeru, da po prenehanju pogodbe o zaposlitvi delodajalcu prevzame kupce, torej če opravlja konkurenčno dejavnost, delodajalcu plačati pogodbeno kazen in koristi iz sklenjenih poslov s prevzetimi kupci. S tem sta stranki določili konkurenčno klavzulo, saj ta določba pogodbe tožencu omejuje svobodno gospodarsko pobudo po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki.

    Konkurenčna klavzula ne velja, ker v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZDR v pogodbi o zaposlitvi ni bilo določeno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule. Dogovor, ki zavezuje le eno pogodbeno stranko, zaradi česar je kršeno načelo enake vrednosti vzajemnih terjatev, je ničen, saj nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom, v smislu določbe prvega odstavka 86. člena OZ, ki določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

    Ker je za prevzem kupcev določena pogodbena kazen, toženec pa v primeru, če ne konkurira in tožeči stranki ne prevzame kupcev, ne prejme ustreznega denarnega nadomestila, takšne konkurenčne klavzule ni mogoče upoštevati pri odločanju o zahtevku za plačilo pogodbene kazni zaradi kršenja konkurenčne klavzule.
  • 17.
    VSL sklep I Cpg 1180/2013
    27.2.2014
    IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0078394
    ZIZ člen 42, 42/2, 42a, 42c, 46, 46/3, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-8, 67, 67/1, 67/1-2, 67/1-3. ZFPPIPP člen 214, 214/1, 215, 215/1.
    klavzula izvršljivosti – potrditev prisilne poravnave – razveljavitev klavzule izvršljivosti – nova dejstva
    Že po pravilni ugotovitvi izvršljivosti sodbe nastala nova dejstva ne morejo biti razlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti, ker ima dolžnik za to na voljo druga ustrezna pravna sredstva,, ki se jih bo lahko poslužil v primeru, če upnik v predlogu za izvršbo učinkov in pogojev sklenjene prisilne poravnave ne bi upošteval.
  • 18.
    VSL sklep Cst 68/2014
    27.2.2014
    STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL0078435
    ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZGD-1 člen 591, 591/3, 591/3-1. ZPP člen 205, 205-3, 208, 208/1.
    predhodni postopek zaradi insolventnosti – univerzalni pravni naslednik - pripojitev - smiselna uporaba določb ZPP- prekinitev postopka
    Tudi v predhodnem postopku zaradi insolventnosti je treba upoštevati posledice vpisa pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi, ki so določene ZGD-1. Posledica vstopa v procesnopravna razmerja je, da vsa procesna dejanja, ki jih je do izvedbe združitve v postopku opravila prevzeta družba, učinkujejo tudi za prevzemno družbo ter vsa procesna dejanja nasprotne stranke, ki jih je ta opravila do izvedbe združitve, učinkujejo proti prevzemni družbi. Univerzalna pravna naslednica dolžnika je glede na povedano vstopila tudi v predmetni predhodni postopek zaradi insolventnosti, ki je bil začet nad prevzeto družbo. Ker vprašanja v zvezi z univerzalnim pravnim nasledstvom v ZFPPIPP niso urejena drugače, je treba v tem primeru smiselno uporabiti pravila ZPP.
  • 19.
    VDSS sodba Psp 468/2013
    27.2.2014
    INVALIDI
    VDS0011860
    ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3.
    invalidnina za telesno okvaro - preplačilo - neupravičena obogatitev
    Tožnik v spornem obdobju ni imel pravice do invalidnine za telesno okvaro. Ker mu je tožena stranka tudi v tem obdobju invalidnino, kljub odločitvi, da do le-te ni več upravičen, še nadalje izplačevala, je prišlo do preplačila. Ker je odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka tožniku izplačevala invalidnino za telesno okvaro, je tožnik toženi stranki vtoževani znesek dolžan vrniti.
  • 20.
    VDSS sodba in sklep Psp 535/2013
    27.2.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011877
    ZPIZVZ člen 17. ZPIZ-1 člen 178. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 6.
    vojaška invalidska pokojnina - invalidska pokojnina
    V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZPIZVZ se upravičencu do pokojnine po tem zakonu, ki ponovno sklene delovno razmerje, ali če je izvoljen za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovan, v tem času ne izplačuje pokojnina. Ker je bil tožnik v spornem času obvezno zavarovan pri bosansko - hercegovskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni bil upravičen do uživanja oziroma izplačila invalidske pokojnine.
  • 1
  • od 33
  • >
  • >>