• Najdi
  • 1
  • od 33
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep I Cpg 326/2014
    28.2.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076971
    ZPP člen 105a, 156, 158.
    stroški – umik tožbe – neplačilo sodne takse - umik zaradi izpolnitve - potrebnost stroškov - krivda – separatni stroški
    Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ker tožeča stranka ni doplačala takse za tožbo, ne pa na podlagi umika tožbe.

    Četudi sodišče prve stopnje o stroških postopka ni odločalo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, bi moralo v takšni situaciji upoštevati določilo prvega odstavka 156. člena ZPP, saj je tožeča stranka izvršbo vložila, ker tožena stranka terjatve ni plačala.
  • 2.
    VSM sodba I Cp 1052/2013
    28.2.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM0021895
    OZ člen 335, 335/1, 357, 357/1, 364, 364/2, 369, 369/2.
    pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - delno plačilo - tek zastaralnega roka po pretrganju zastaranja - zastaranje terjatve zavarovalnice - terjatve na podlagi kasko zavarovanja
    Ker gre za specialno pravilo o teku roka po pretrganju, je treba upoštevati to pravilo in ne splošno, ki določa začetek teka roka za posamezno vrsto terjatve.
  • 3.
    VSL sklep I Cp 67/2014
    28.2.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079226
    ZPP člen 163, 163/7, 325, 325/1.
    umik tožbe – povrnitev stroškov – zahteva za povrnitev stroškov – pravočasnost zahteve - prekluziven rok
    Če se redni postopek na prvi stopnji ne odvija tako, kot predvidevajo določbe ZPP, in kljub temu pride do zaključka zunaj obravnave, mora stranka zahtevo za povrnitev stroškov podati najkasneje 15 dni po prejemu sklepa o ustavitvi postopka, ne glede na to, da je stroške morda že priglasila. Če ta rok zamudi, izgubi pravico do povrnitve stroškov.
  • 4.
    VSC sklep I Ip 83/2014
    27.2.2014
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0003684
    ZIZ člen 102, 128.
    ustavitev izvršbe - izvršba na denarno terjatev - minimalna plača - pokojnina
    V skladu z določbo 102. člena ZIZ sodišče ne sme dovoliti izvršbe za poplačilo denarne terjatve iz dolžnikove plače preko zneska v višini zajamčene plače, vendar pa dejstvo, da dolžnik prejema pokojnino, ki je nižja od minimalne plače, ni razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti.
  • 5.
    VDSS sodba Pdp 1086/2013
    27.2.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011928
    ZDR člen 6, 6.a.
    neenaka obravnava - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodnina
    Tožena stranka je tožnici v spornem obdobju večkrat odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji hkrati ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je pogodbe o zaposlitvi odpovedala iz razloga racionalizacije poslovanja ali pa iz razloga reorganizacije poslovanja. Tožnica teh odpovedi ni nikoli izpodbijala. Tožena stranka zaradi tega nad tožnico ni izvajala mobbinga, ampak ji je s tem le poskušala ohraniti delovno mesto oziroma delovno razmerje. Tožnica ni bila neenako obravnavana v zvezi z obdaritvijo s pršuti, pri izplačilu regresa in in plačilom stimulativnega dela plače in dodatkov. Prav tako tožnica ni bila večkrat kot ostale sodelavke razporejena na čiščenje prostorov. V ravnanju tožene stranke tako ni mogoče ugotoviti elementov mobinga in diskriminacije, zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
  • 6.
    VSM sklep I Cp 1505/2013
    27.2.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0021888
    OZ člen 10, 132. ZPP člen 151, 242, 242/3, 249, 249/2.
    stroški postopka - stroški ob subjektivni spremembi tožbe
    Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo razširila tožbo še na K.L., d.o.o., ki bi bila petotožena stranka. Sodišče prve stopnje je slednji vročilo vlogo in jo pozvalo, naj v roku 15 dni sodišču pisno sporoči ali podaja privolitev, da vstopi v pravdo poleg ostalih toženih strank. Čeprav se molk ne more šteti za privolitev v subjektivno spremembo tožbe, je naslovnica lahko soglasje tudi izrecno zavrnila, še posebej, ker je bila k izjavi pozvana po sodišču. S tem so ji nastali izdatki, ki jih je povzročila tožeča stranka. Njihove povrnitve ji ni mogoče zavrniti z razlago, da ni stranka v pravdnem postopku.
  • 7.
    VSC sklep Cp 649/2013
    27.2.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0003671
    ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    bistvena kršitev postopka - kršitev pravice do obravnavanja - neizveden dokaz
    Z upoštevanjem neizvedenega dokaza je sodišče prve stopnje kršilo tožnikovo pravico do obravnavanja. Sodišče prve stopnje se o tem predlaganem dokazu ni izreklo (ni ga niti dovolilo niti ga ni zavrnilo), zato te kršitve tožnik ni mogel uveljavljati pred sodiščem prve stopnje in je njeno uveljavljanje v pritožbi pravočasno.
  • 8.
    VDSS sklep Psp 489/2013
    27.2.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011826
    ZDSS-1 člen 71. ZST-1 člen 37. ZPP člen 155.
    ustavitev postopka - pravdni stroški - uskladitev pokojnin - interventni ukrep - sodne takse - nepristojno sodišče - potrebni stroški
    Pravdne stroške je treba povrniti za tista nujna procesna dejanja, ki stranki še zagotavljajo učinkovito sodno varstvo. Ob vložitvi tožbe je bila že objavljena odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-162/12-5, Up-626/12-5 z dne 12. 7. 2012, v kateri je bilo pojasnjeno, da se mora o znižanju pokojnine odločiti z upravno odločbo v predpisanem postopku pri toženi stranki. Pri odločanju o pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, med katere sodi tudi odločanje o odmeri pokojnine in njenem znižanju, pa se sodno varstvo zoper upravne akte zagotavlja v socialnem sporu. V takem sporu ni stvarno pristojno upravno sodišče, kjer je tožnik prvotno vložil tožbo, temveč socialno sodišče, kjer se sodne takse ne plačujejo (71. člen ZDSS-1). Stroški sodnih taks, ki so nastali z vložitvijo tožbe pred stvarno nepristojnim sodiščem, zato ne zadostijo kriteriju smotrnosti in jih kot nepotrebne nasprotna stranka ni dolžna povrniti tožniku.
  • 9.
    VDSS sodba Psp 50/2014
    27.2.2014
    INVALIDI
    VDS0011886
    ZPIZ-1 člen 137, 138, 139, 139/1, 139/2.
    dodatek za pomoč in postrežbo - upokojenci - nepokretni zavarovanci
    Tožnik, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 %, ni zaposlen primerno svojim delovnim zmožnostim, zato niso izpolnjeni pogoji iz 138. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo kot aktivnemu zavarovancu. Tožnik nekatere od osnovnih življenjskih potreb še opravlja samostojno, pa čeprav s težavo in z dodatnimi napori, zato v predmetni zadevi ne gre za stanje po 1. odstavku 139. člena ZPIZ-1. Navedeno pomeni, da tožnik pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko pridobi skladno z določbo 2. odstavka 139. člena ZPIZ-1 za večino osnovnih življenjskih potreb ter skladno z določbo 137. člena ZPIZ-1 od dne, ko je pridobil status invalidskega upokojenca.
  • 10.
    VSL sodba in sklep I Cpg 17/2013
    27.2.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0078443
    ZPP člen 214, 214/1, 217/2, 339, 339/2, 339/2-8.
    (ne)sporno dejansko stanje - izvedba dokaznega postopka - priznana dejstva - nasprotujoče si trditve
    O nespornosti relevantnega dejstva, ki jih ni potrebno dokazovati, je mogoče govoriti samo od takrat, ko je stranka izrecno priznala zatrjevana dejstva s strani nasprotne stranke. Kot priznana pa je mogoče šteti tudi tista dejstva, ki jih je zatrjevala ena stranka, pa jih nasprotna stranka ni zanikala ali jih je zanikala brez navajanja razlogov.
  • 11.
    VSL sklep I Ip 5523/2013
    27.2.2014
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
    VSL0069072
    URS člen 14, 22, 23, 33. ZIZ člen 87, 88, 197, 197/1, 197/1-3, 197/3, 198. SPZ člen 70, 70/5, 70/6. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
    prodaja nepremičnine - sklep o poplačilu - prednostne terjatve - lastninska pravica v pričakovanju - sklep o delitvi solastnine - varstvo hipotekarnega upnika - poseg v ustavne pravice - neustavnost zakonske določbe - pravica do sodnega varstva
    V primeru delitve solastnine z izplačilom preostalih solastnikov imajo solastniki zgolj klasično denarno terjatev, nimajo pa več nobene pričakovalne pravice do pridobitve lastnine oziroma solastnine.

    Samo dejstvo, da je upnica privilegiranih terjatev v predmetni zadevi država, še ne pomeni, da gre že v osnovi za prevlado javnih interesov nad zasebnimi. Ker mora hipotekarni upnik vedno računati s prednostnim poplačilom privilegiranih terjatev iz 197. člena ZIZ, je zakonodajalec za izenačitev in varstvo njegovega položaja poskrbel s tem, da je poplačilo vseh zakonsko določenih privilegiranih terjatev omejeno na zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Pri tem že zakon jasno določa, da imajo te privilegirane terjatve pri poplačilu prednost pred terjatvami ostalih upnikov ne glede na dobro vero ali vrstni red pridobitve zastavne pravice, tudi pred tistimi z zastavno pravico v najboljšem vrstnem redu, kar praktično pomeni, da so te terjatve zavarovane s posebno obliko zakonite zastavne pravice, publiciteto pa zagotavlja že sama zakonska norma.

    Pravica do sodnega varstva ne zajema tudi pravice do ugodne odločitve oziroma uspešnega izida postopka. Določbe o prednostnem poplačilu privilegiranih terjatev prvi upnici dokončno ne odrekajo pravice do poplačila v rednem izvršilnem postopku, s tem pa je zadoščeno tudi pravici do sodnega varstva.

    Čas enega leta iz tretjega odstavka 197. člena ZIZ se šteje nazaj od dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremične kupcu, in ne od dneva razdelitvenega naroka.
  • 12.
    VDSS sklep Pdp 1167/2013
    27.2.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011980
    ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4. ZDAVP-2 člen 36. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 23.a.
    sodna taksa - oprostitev plačila - individualni delovni spor - pravna oseba - odlog plačila
    Prvotožena stranka kot pravna oseba še posluje, saj transakcijskih računov nima zaprtih, zato bi zmogla plačilo sodne takse, vendar teh sredstev, v posledici blokade transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, prvotožena stranka ni zmožna poravnati takoj. Če ima dolžnik blokirane transakcijske račune, preko katerih bi moral opraviti plačilo, je jasno, da tega ne more izvesti. Ker v obravnavani zadevi tudi ni izkazano, da bi prvotožena stranka razpolagala z gotovino, da bi lahko z njo plačala sodno takso, je pritožbeno sodišče odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
  • 13.
    VDSS sodba in sklep Psp 467/2013
    27.2.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011821
    ZPIZ-1 člen 188, 188/2, 397, 397/1, 446. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
    starostna pokojnina - samozaposleni zavarovanec - invalid II. kategorije - polni delovni čas - delna invalidska pokojnina - predhodno vprašanje
    Po prvem odstavku 397. čl. ZPIZ-1 uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do datuma, določenega v 446. čl. tega zakona, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po navedenem datumu. Tožnik ni pridobil niti užival denarnega nadomestila na podlagi preostale delovne zmožnosti, zato pravic po ZPIZ/92 na podlagi navedene določbe ni mogel obdržati in bi lahko pridobil le katero od pravic iz ZPIZ-1.

    Ker v obravnavanem primeru iz dokaznega postopka izhaja, da še ni pravnomočno odločeno o tem, ali ima tožnik pravico do delne invalidske pokojnine in od kdaj, ni mogoče odločiti o tem, ali ima tožnik pravico do starostne pokojnine.
  • 14.
    VDSS sklep Psp 58/2014
    27.2.2014
    INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0011889
    ZPP člen 205, 205/1, 208.
    prekinitev postopka - smrt stranke
    Ker je tožnik tekom postopka umrl in v pravdi nima pooblaščenca, je sodišče prve stopnje zakonito izdalo sklep o prekinitvi postopka (ZPP čl. 205/1).
  • 15.
    VDSS sodba Psp 53/2014
    27.2.2014
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS0011887
    Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 239, 241. ZZVZZ člen 82.
    bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo
    V obravnavanem primeru je bila zdravstvena komisija glede bolniškega staleža tožnika drugačnega mnenja kot imenovani zdravnik. Zdravstvena komisija je o začasni nezmožnosti za delo delavca tožeče stranke odločila za nazaj, od dneva, ki je bil določen v odločbi imenovanega zdravnika, kar je skladno z določbo 241. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato je izpodbijana dokončna odločba zdravstvene komisije pravilna.
  • 16.
    VDSS sodba Pdp 827/2013
    27.2.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011904
    OZ člen 190, 190/1, 193, 195. ZVis člen 10.
    odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - pravnomočna sodba - aktivna legitimacija - fakulteta - univerza - zakonske zamudne obresti
    Po splošnem pravilu iz 1. odstavka 190. člena OZ je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, dolžan prejeto vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Skladno s 1. odst. istega člena OZ nastane obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Za neutemeljeno plačilo se šteje tudi plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila kasneje spremenjena ali odpravljena. V obravnavani zadevi je delavka (sedaj toženka) zaradi neupravičene pridobitve dolžna prejeto vrniti delodajalcu (sedaj tožeči stranki), ker je odpadla pravna podlaga (pravnomočna sodba, na podlagi katere so bila sporna izplačila izvršena). Ker gre za neupravičeno pridobitev, se dolžnost vračanja prejetega ne presoja po pravilih o odškodninski odgovornosti, temveč je odločilna le ugotovitev, da je bil prejemnik obogaten na škodo drugega.

    Ugovor aktivne legitimacije tožeče stranke (univerze), ki ga je podala tožena stranka, ni utemeljen. Univerza je pravna oseba in le ona ima pravdno sposobnost v postopku pred državnimi organi in sodišči. Zaradi navedenega ni pomembno, da je izplačilo toženki izvršila določena fakulteta, ki ni samostojna pravna oseba, saj je le članica univerze in sama pred sodiščem ne more nastopati.
  • 17.
    VSM vmesna sodba in sklep I Cpg 326/2013
    27.2.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM0021954
    OZ člen 153, 153/3, 155, 171.
    odgovornost proizvajalca stvari z napako - navodila za uporabo - trditveno in dokazno breme - soprispevek oškodovanca
    Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavlja določba 155. člena OZ (odgovornost proizvajalca stvari z napako). Gre za objektivno odgovornost (odgovornost po načelu vzročnosti) proizvajalca stvari, ki da v promet stvar z napako. Izhajajoč iz citirane določbe 155. člena OZ je breme tožeče stranke kot oškodovanke, da zatrjuje in dokazuje dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo) - da je tožena stranka (proizvajalec stvari) dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo. Če je domnevna baza izkazana, se obstoj vzročne zveze domneva (povzeto iz OZ s komentarjem, 1. knjiga, stran 849).

    Ker je tožnica uspela izkazati domnevno bazo (da je toženka, proizvajalec stvari, dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo), se obstoj vzročne zveze domneva. Objektivno odgovoren proizvajalec stvari z napako pa se lahko odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja (krivda načeloma ni odločilna) oškodovanca (možna je seveda tudi delna razbremenitev odgovornosti), ker stvari ni uporabljal na običajen in primeren način ali se ni ravnal po navodilih, protokolih (povzeto iz OZ s komentarjem, prva knjiga, str. 898).
  • 18.
    VSL sodba I Cpg 896/2012
    27.2.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063752
    ZPP člen 212. OZ člen 837, 843.
    posredniška pogodba – posredniška provizija – izračun zneskov provizije – okoliščine posla – trditvena podlaga
    Tožeča stranka je zahtevala plačilo posredniške provizije in je torej ona tista, ki bi morala postaviti določne trditve, da si je prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem podjetje P. in tudi, da je naročnika obvestila o vseh za nameravani posel pomembnih okoliščinah.
  • 19.
    VDSS sodba Psp 418/2013
    27.2.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0012209
    ZPIZ-1 člen 41, 41/2, 41/4, 89.
    starostna pokojnina - odmera - porodniški stalež - izračun pokojninske osnove
    Tožnica je bila v tekočem letu, v katerem je nastopila porodniški stalež, v delovnem razmerju in je prejemala plačo. Za izračun pokojninske osnove je potrebno v primeru prejemanja nadomestila po predpisih o starševskem dopustu za primer tožnice upoštevati, da tožnica v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila plače ni imela plače, nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja oziroma nadomestila iz drugega odstavka 41. člena ZPIZ-1 in se ji za izračun pokojninske osnove upošteva plača iz tekočega leta, kakor to določa četrti odstavek 41. člena ZPIZ-1.
  • 20.
    VDSS sodba Psp 394/2013
    27.2.2014
    INVALIDI
    VDS0011853
    ZPIZ-1 člen 143, 144.
    telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar
    Ker je pri tožnici ugotovljeno, da ima dve telesni okvari, vsako v višini 30 %, je skupaj ugotovljena telesna okvara 40 %. Ker sta obe telesni okvari posledica bolezni, tožnici ne gre pravica do invalidnine za telesno okvaro.
  • 1
  • od 33
  • >
  • >>