promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – izbira predkupnega upravičenca - ničnost prodajne pogodbe – odobritev upravne enote – odložni pogoj – izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve (19. in 22. člen ZKZ). Za primere pravno poslovnega prenosa lastninske pravice brez odobritve upravne enote je ZIZ določal ničnostno sankcijo (sedmi odstavek 20. člena ZKZ). Ker je bila sporna pogodba sklenjena brez odobritve upravne enote v času veljavnosti zgoraj navedenih zakonskih določb (kar velja tudi za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi), je torej nična.
spor o pristojnosti – spori v zvezi s stečajnim postopkom – gospodarski spor
V sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Zato je za odločanje pristojno okrožno sodišče.
ZD člen 142, 220. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 339, 339/2-12. OZ člen 191, 197.
sklep o dedovanju – učinki sklepa o dedovanju – lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje zakoncev – odgovornost za zapustnikove dolgove – plačilo tujega dolga – gestija – poslovodstvo brez naročila
V pravdnem postopku lahko tudi tisti, ki so sicer sodelovali v zapuščinskem postopku, uveljavljajo svoje zahtevke, ki ne temeljijo na dedni pravici. Zlasti to velja za originarno pridobitev lastninske pravice. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja, ne glede na vpis v zemljiško knjigo.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – povprečna skupni imenovalec prisojenih odškodnin - neto plača – telesne bolečine – strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - ustavna procesna jamstva - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Pritožbenemu sodišču, ki se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, te pa so bile razumno in dovolj obrazložene, ni bilo treba ponovno razlagati dejanskih ugotovitev, pač pa zadošča sklicevanje na obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje. Iz obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča je razvidno, da je sprejelo vse dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa je označilo za nekonkretiziran. Pritožbeno sodišče tega pritožbenega razloga ni prezrlo in ga je ustrezno obravnavalo.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče strank v postopku – kraj ogleda – odškodninski spor
Institut delegacije pristojnosti je v prvi vrsti namenjen smotrnosti postopka. Okoliščine, s katerimi Okrajno sodišče v Ljubljani utemeljuje svoj predlog, predstavljajo tipičen primer, ko bo mogoče z delegacijo pristojnosti doseči prav ta cilj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005984
ZKP člen 354, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-9, 371/2, 420, 420/2. KZ člen 196, 196/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - utemeljeni razlogi za sum – informator - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – prekoračitev obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo – opis kaznivega dejanja - neupravičen promet z mamili
Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo ni prekršena, če sodišče v primeru, da je na glavni obravnavi ugotovljeno drugačno dejansko stanje, kot je opisano v obtožbi, opis dejanja spremeni tako, da v izrek sodbe povzame dejanje, kot je ugotovljeno na glavni obravnavi, če gre v osnovi za isti dogodek in je tak opis dejanja ugodnejši za obtoženca.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/3, 179, 180, 180/1, 182.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanci – odgovornost imetnika motornega vozila - deljena odgovornost – ravnanje umrlega – hoja po cesti brez odsevnika - pešca – višina odškodnine
Prispevek oškodovanca k nastanku škode se ugotavlja po vzročnosti; pomemben je predvsem objektivni pomen škodljivih posledic oškodovančevega ravnanja. Ob tehtanju vzrokov, ki so privedli do škodne posledice, mora sodišče na eni strani upoštevati pomen povečane nevarnosti, ki jo za nastanek škode predstavlja motorno vozilo v razmerju do pešca, na drugi strani pa je pomembno vrednotenje oškodovančevega nepravilnega ravnanja; dodatno okoliščino za presojo prispevka obeh udeležencev k prometni nesreči pa predstavlja tudi upoštevanje skrbnosti tako imetnika motornega vozila kot oškodovanca - pešca.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VS0015165
ODZ paragraf 938, 943, 956. ZN člen 47.
obličnost - darilo - darilna pogodba za primer smrti - volilo - darilna obljuba - notarski akt - realizacija darilne obljube
Po pravnih pravilih ODZ je darilna pogodba praviloma t. i. realni kontrakt in se zato za njeno sklenitev zahteva tudi dejanska izročitev stvari. Če do dejanske izročitve ne pride, gre za darilno obljubo, katere veljavnost (in iztožljivost) pa je vezana na strogo obličnost.
Če je darilna obljuba vključena v dedni dogovor, ki ima naravo sodne poravnave in je sestavni del pravnomočnega sklepa o dedovanju, je obličnostni zahtevi za njeno neposredno učinkovanje v smeri uresničitve končnega poslovnega namena strank že v celoti zadoščeno.
ODZ v paragrafu 956 opredeljuje darilo za primer smrti kot volilo, kar pomeni, da je lastninskopravni prenos nepremičnine (ki je predmet pogodbe) na obdarjenca odložen do trenutka smrti darovalca.
Toženčevo grdo ravnanje do zapustnice in opustitev dolžnega spoštovanja nedvomno predstavlja pregrešitev običajnih družbenih norm vedenja med sorodniki in tudi po merilih širše družbene morale hujšo kršitev moralne dolžnosti do zapustnika. Morebitna kršitev moralne obveznosti starša nad otrokom ne daje pravice otroku, da krši moralne obveznosti do starša.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – gradnja čez mejo nepremičnine – vzpostavitev prejšnjega stanja
SPZ ne pozna originarne pridobitve lastninske pravice z zidanjem na tujem svetu, toda v 47. členu določa poseben postopek za mejaše v zvezi z gradnjo čez mejo nepremičnine, tako da ta sega na, nad ali pod tujo nepremičnino. Aktivno legitimacijo daje lastniku zemljišča ali graditelju, ki lahko predlaga sodišču, da v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. Sodišče nato odloča o vzpostavitvi v prejšnje stanje, izjemoma pa lahko odloči, da mora graditelj plačati lastniku nepremičnine primerno odškodnino in določi novo mejo. V tem primeru pride do pridobitve lastninske pravice na podlagi odločbe sodišča (in ne na podlagi zakona), nepravdni postopek pa je predviden zato, ker se v tem postopku rešuje tudi mejni spor.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvo med stranko in uslužbencem pristojnega sodišča
Okoliščina, da je toženec bratranec moža sodniške pomočnice za izvršbo na pristojnem sodišču, sama po sebi ni tehten razlog za določitev drugega sodišča.
Tožnica ne trdi, da bi zahtevala, da tudi sama postavlja vprašanja, pa ji sodnik tega ne bi dovolil ali da bi njeno zahtevo spregledal. Zgolj okoliščina, da iz zapisnika ni razvidno, da bi dal sodnik tožnici možnost, da bi izvedencema postavila vprašanja, še ne predstavlja bistvene kršitve iz 8. točke drugega ostavka 339. člena ZPP.
Relativno pogosta pojavnost venske tromboze po porodu in ugotovitve, da porod pri starejših porodnicah mnogorodkah ni med dejavniki, ki bi zahtevali uporabo zdravil za preprečevanje tromboze, da pri tožnici ni bilo kliničnih znakov venske tromboze, da zaostali del posteljice ni vplival na nastanek tromboze, omogočajo zaključek, da poslabšanje tožničinega zdravja ni posledica strokovne zdravniške (medicinske) napake, temveč naključnega zapleta, ki ga kljub predvidljivosti s strokovno neoporečnim in ustrezno skrbnim ravnanjem ni bilo mogoče preprečiti.
Revizija se dopusti glede procesnih vprašanj pravilnosti zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi novega izvedenca in ali vsebuje sodba sodišča druge stopnje glede odškodnine, prisojene za telesne bolečine in nevšečnosti pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne more preizkusiti, ter glede materialnopravnega vprašanja višine odškodnine, prisojene za telesne bolečine in nevšečnosti, ki jih je tožnica utrpela zaradi nosečnosti in poroda.
spor o pristojnosti – izvršba – krajevna pristojnost - ustalitev krajevne pristojnosti -
Okrajno sodišče v Ljubljani je v sklepu o izvršbi, na podlagi podatkov, ki jih je predložil upnik, odločilo, da je samo pristojno za vodenje izvršilnega postopka. Okrajno sodišče v Ljubljani je tako vezano na svojo odločitev o pristojnosti, ki je tako perpetuirana ne glede na spremembo okoliščin.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče strank v postopku – kraj ogleda – odškodninski spor
Pravdni stranki sta predlagali dokaze, ki se bodo lažje, z manjšimi stroški in s prihrankom časa izvedli pri Okrajnem sodišču v Mariboru.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - AO plus zavarovanje – splošni zavarovalni pogoji - prometna nesreča – uporaba motornega vozila v prometu – upravičenec do odškodnine
Po Splošnih pogojih AO-plus zavarovanja je upravičenec do odškodnine oseba, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. To pomeni, da je za nastop zavarovalnega primera treba presoditi, ali se je zgodila prometna nesreča (ne pa ali je do škodnega dogodka prišlo v zvezi z uporabo vozila).
Ker vozilo v tem primeru ni bilo uporabljeno v prometu, pač pa na dvorišču (zasebni površini), obravnavanega dogodka ni bilo mogoče šteti za prometno nesrečo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SZ člen 117. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN), Priloga G.
dopuščena revizija – privatizacija stanovanj – upravičenci do odkupa stanovanja – državljanstvo – meddržavni sporazum o vprašanjih nasledstva
Dopuščena revizija: Ali zagotavljajo določbe Priloge G Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) državljanom nekdanje SFRJ, ki so ob uveljavitvi SZ/91 imeli stanovanjsko pravico, niso pa pridobili državljanstva RS, pravico do odkupa stanovanja po 117. in naslednjih členih SZ/91?
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006035
ZKP člen 155a, 214, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-4, 380, 420, 424, 424/1. KZ-1 člen 307, 307/1, 307/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - nedovoljen dokaz – ugotavljanje nezakonitosti dokaza - prikriti preiskovalni ukrepi – utemeljen sum – predlog policije za odredbo - hišna preiskava – pravice obrambe – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - dejanje, storjeno v hudodelski združbi
Za presojo zakonitosti izdane odredbe za prikriti preiskovalni ukrep je bistvena odredba državnega tožilca oziroma preiskovalnega sodnika (v predpisani obliki in vsebini) in ne predlog policije za njeno izdajo.
Sodišče (oziroma državno tožilstvo) mora že ob izdaji odredbe ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih zakon predpisuje za posege v človekove pravice zaradi pridobitve določenega dokaza; kolikor tega ne stori, ima stranka možnost izpodbijati oziroma zahtevati preverjanje zakonitosti take odločitve, kar pa mora določno konkretizirati in utemeljiti, da je tako preverjanje sploh mogoče.
zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – nastop zastaranja – zastaralni rok
Sodišči prve in druge stopnje, ki sta ugotovili, da je tožnik 5. 3. 1997 izvedel, da toženka pogodbe ne bo sklenila, sta pravilno šteli, da je tedaj začelo teči zastaranje in da je do vložitve tožbe 11. 6. 2004 potekel petletni splošni zastaralni rok iz 371. člena ZOR (zastaralni rok za odškodninske terjatve je krajši).