ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice
Procesni roki ne vplivajo na tek materialnih izključevalnih rokov. Tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo dne 30. 6. 2005, tožbo na ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pa je vložil dne 16.8.2005, je zamudil tridesetdnevni izključevalni rok iz 3. odstavka 204. člena ZDR.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358.OZ člen 45.ZDR člen 14, 81, 81/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - izpodbojnost - napaka volje - grožnja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Ob ugotovljenem dejanskem stanju na podlagi izvedbe dokazov z neposrednim zaslišanjem prič in strank pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje ne more ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, ne da bi samo izvedlo neposredno obravnavo. Ob povzemanju in sprejemanju dejanskega stanja, ugotovljenega pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje spremenjene pravne presoje ne more utemeljevati z drugačnimi lastnimi dejanskimi zaključki.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - opredelitev poslovnega razloga - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zaposlovanje za določen čas
Delodajalec ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delavcu iz poslovnega razloga, če na istem delovnem mestu prav takrat zaposluje delavca za določen čas enega meseca in s tem delavcem še naprej sklepa nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas (celo zaradi povečanega obsega dela). Če bi se dejansko zmanjšale potrebe po delu, delodajalec ne bi več sklepal novih pogodb o zaposlitvi z delavcem po pogodbi o zaposlitvi za določen čas in bi obdržal v delovnem razmerju delavca, ki je na istem delovnem mestu zaposlen za nedoločen čas. Drugačno ravnanje predstavlja zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - učinkovanje odpovedi - pravni pouk - začetek teka roka za sodno varstvo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mora biti podana v pisni obliki, mora biti določna in nedvoumna. Nejasnosti glede določnosti odpovedi se ne morejo razlagati v škodo delavcu.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog - pravni interes
Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje je pritožba dovoljena iz razloga, določenega v ZDSS-1, t. j. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katere je prišlo zato, ker sodišče ni upoštevalo določbe 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 o tem, da ni dovoljena razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je mogoče nepravilnosti, ki so se primerile v postopku, popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Ker pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje niti vsebinsko niti formalno ni uveljavljala bistvene kršitve iz 30. člena ZDSS-1, vložena pa je bila izrecno zoper obrazložitev sklepa, ne pa zoper samo odločitev, tožnik za takšno pritožbo ni imel pravnega interesa.
Iz določil Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI - Ur. l. RS, št. 12/96) ne izhaja, da delodajalec lahko zahteva od vajenca, da se bo ta po koncu šolanja zaposlil pri njem, oziroma, da je vajenec v nasprotnem primeru dolžan vrniti sredstva, ki jih je prejel iz naslova nagrade. Učna pogodba ureja odnose med vajencem in delodajalcem za čas izobraževanja vajenca, zato z njo ni mogoče posegati v čas po dokončanju šolanja. ZPSI določa samo najnižji znesek nagrade, ki jo je delodajalec dolžan izplačati vajencu. Izplačuje pa mu lahko tudi višji znesek nagrade, ne da bi zato delodajalec imel kakršnekoli dodatne pravice do vajenca, oziroma, da bi ta imel dodatne obveznosti do delodajalca, razen tistih iz osnovne učne pogodbe.
pooblaščenec - kazenski postopek - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - dodatne poizvedbe po zagovoru
ZDR v 110. členu ne določa izrecno, kdo je tista oseba pri delodajalcu, ki mora izvedeti za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca. Vendar pa iz 18. člena ZDR izhaja, da je to oseba, ki nastopa v imenu delodajalca - to je njegov zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, lahko pa tudi pisno pooblaščena oseba, ki jo zastopnik pooblasti tudi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kdaj delodajalec izve za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in storilca, ni mogoče tolmačiti tako, da je to že datum, ko delodajalec izve za neko dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, in za morebitne storilce, pri tem pa še ne razpolaga s podatki, ki bi zadoščali za prepričljivo presojo o dejanskem storilcu, in ker ta storilec morda sploh ni delavec (v tem primeru morda mati delavke) o tem, da je sploh prišlo do kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. V konkretnem, sicer izjemnem primeru, obstajajo razumni razlogi, ki so narekovali dodatne poizvedbe o dejanskem stanju po pisni obdolžitvi in celo po opravljenem zagovoru. Ker jih je delodajalec opravil primerno hitro, mu tega ni mogoče šteti v škodo. Postopek pred odpovedjo ni nek formalni postopek s posebnimi procesnimi zagotovili in načeli postopka, ki bi jih bilo potrebno spoštovati, saj gre za postopek odpovedi pogodbenega razmerja. ZDR ne zahteva, da delodajalec pred izredno odpovedjo seznani delavca z vsemi ugotovitvami, temveč le, da mu vroči pisno obdolžitev in mu omogoči zagovor. Tudi brez posebnega kazenskega postopka ali ovadbe se delodajalec v izredni odpovedi lahko sklicuje na kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima znake kaznivega dejanja. Te znake ugotavlja (za potrebe odpovedi) sam delodajalec, ta ugotovitev pa je lahko stvar presoje delovnega sodišča.
ZPIZ člen 34, 34/1-3, 123, 186.ZPIZ-1 člen 254, 254/1.
invalid III. kategorije - pravice iz naslova invalidnosti - sprememba zdravstvenega stanja
Glede na izvedeniške ugotovitve je prišlo pri tožniku po izdaji sporne odločbe do razvoja psihotravmatske motnje, ki je skupaj z drugimi posledicami poškodbe v letu 2004 privedla do izgube delovne zmožnosti za pridobitno delo. Takšna sprememba v zdravstvenem stanju lahko pomeni podlago za spremembo tožnikovih pravic iz invalidskega zavarovanja, ki v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPIZ lahko velja za naprej, ne more pa vplivati na zakonitost izdaje sporne invalidske odločbe, ki je bila izdana več let pred nastankom in ugotovitvijo te spremembe zdravstvenega stanja. Pravice na podlagi spremenjenega zdravstvenega stanja mora tožnik najprej uveljavljati pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 116, 116/1.ZPIZ-1 člen 102, 446.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - invalid III. kategorije - ustreznost delovnega mesta
Odpoved pogodbe o zaposlitvi (z dne 9.1.2004) delavcu - invalidu III. kategorije iz poslovnega razloga brez zagotovitve drugega ustreznega dela je v nasprotju z varstveno določbo 1. odstavka 116. člena ZDR, odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu III. kategorije iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi pa pred 1. 1. 2006 ni bila mogoča.
Pritožnik mora navesti konkretne odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali višjih sodišč, s katerimi dokazuje svoje trditve o neenotni sodni praksi. Preizkus zakonitosti sklepa o nedopuščeni reviziji je omejen na te odločbe, splošnih in nedokazanih trditev o neenotni sodni praksi pa ni mogoče upoštevati.
Protislovnost obrazložitve v sodbi pritožbenega sodišča še ne pomeni nujno, da je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Bistvena kršitev je podana le, če sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodbo pa je mogoče preizkusiti, če dejstva v zvezi s pogodbenimi določili niso protislovna, temveč je protislovna le razlaga pogodbenih določil.
sklep o podaljšanju pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena le v primeru podaljšanja s sklepom Vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice.
ZUP (1986) člen 267, 267/1-1, 267/1-3. ZKIZ člen 30. Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - ničnost upravne odločbe - neizvršljivost - izvršena odločba - premoženje osebe nemške narodnosti - pristojnost upravnega organa
Če je upravna odločba že izvršena, ničnostnega razloga nezmožnosti izvršitve ni mogoče uveljavljati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23490
ZKP člen 3, 217, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1, 424/2.KZ člen 41, 41/2, 47, 47/2-2.URS člen 27.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - nedovoljeni dokazi - uradni zaznamek policista - hišna ali osebna preiskava - najdeni predmeti, ki niso v zvezi s preiskovanim kaznivim dejanjem - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - upoštevanje privilegija pridruženja - domneva nedolžnosti - splošna pravila za odmero kazni - obteževalna okoliščina - drug kazenski postopek - olajševalne okoliščine - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni - pravilo asperacije
Upoštevanje dejstva, da zoper obsojenca teče drug kazenski postopek, predstavlja kršitev 2. odstavka 41. člena KZ v zvezi s 1. točko 1. odstavka 420. člena ZKP.
Absolutna bistvena kršitev določb postopka po 3. točki 1. odstavka 371. člena ZKP je podana le v primeru, če je bil obdolženec kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati na glavni obravnavi svoj jezik in v svojem jeziku spremljati njen potek.
ZST člen 27, 27/1. ZUS člen 16, 16/1, 73.ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
sodne takse - ugovor zoper opomin - zahteva za izdajo odločbe o odmeri sodne takse
Če stranka vloži ugovor na opomin oziroma nalog za plačilo sodne takse, se to šteje za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse, zoper katero je dopustna pritožba.
ZP člen 105, 105/1, 105/2.ZMEPIZ člen 2, 2/1, 37, 37/1, 66.
postopek o prekršku - uvedba postopka - predlagatelj postopka
Pravno podlago za odločitev o vprašanju, kdo je predlagatelj postopka o prekršku, predstavlja drugi odstavek 105. člena ZP, ne pa zakon, ki ureja prekrške z določenega področja (ZMEPIZ).
Grožnja "boš videl, kaj se ti bo zgodilo! Nekulturnež!" je vsebinsko premalo določna glede tega, na kakšen način naj bi bila uresničena in kaj naj bi sploh bil predmet napada, zato dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja ogrožanja varnosti.