odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - neupravičena obogatitev - vrnitev preveč plačanega - razveljavitev sodbe - kasneje odpadla podlaga - ugovor že razsojene stvari - pobotni ugovor - presoja utemeljenosti obrestnega dela zahtevka - trenutek nastopa zamude
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo plačila tožeče stranke upoštevaje razloge celotne sodbe II P 1001/2014 in ne le izreka slednje.
Šele z odločitvijo v pravdni zadevi II P 1001/2014 je tožena stranka vedela, da je s plačili tožeče stranke obogatena in da ne obstoji pravna podlaga da prejeto obdrži, zato je od takrat v zamudi.
Glede na zakonsko dikcijo kaznivega dejanja in konkreten opis kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe, zagovorniki utemeljeno grajajo konkretizacijo obdolženčevega izvršitvenega ravnanja v opisu kaznivega dejanja, zaradi katere dejanje, ki je predmet krivdoreka, nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja davčne zatajitve po tretjem odstavku 249. člena KZ-1. Obravnavano kaznivo dejanje je tako imenovana tiha blanketna dispozicija, saj se 249. člen KZ-1 izrecno ne sklicuje na davčne predpise, vendar pa je uporaba davčnopravih norm nujna za razlago kazenske norme. Iz opisa kaznivega dejanja (kot tudi iz razlogov izpodbijane sodbe) tako ni razvidna pravna dolžnost oziroma pravna podlaga, iz katere bi izhajalo dolžnostno ravnanje, da družba v obliki evidence vodi izpis prometa in transakcij na svojem poslovnem računu. Izvršitveni način, da storilec ne predloži evidence, ki jo je "dolžan voditi", torej predpostavlja dolžnost vodenja take evidence, zaradi česar je konkretizacija le-te za obstoj zatrjevanega zakonskega znaka nujna. Prav tako nujna pa je konkretizacija v opisu kaznivega dejanja zatrjevanega očitka, da obdolženec ni dal zahtevanih pojasnil v zvezi s predmetom davčnega postopka, s čimer je oviral davčni nadzor. Izvršitveno ravnanje, da storilec "ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora" ali "ovira davčni nadzor" predstavlja dva alternativno, a vendarle povsem samostojno določena načina izvršitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po tretjem odstavku 249. člena KZ-1, ki ju v opisu kaznivega dejanja ni dovolj zgolj prepisati, pač pa ju je treba napolniti z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin.
grožnja - razveljavitev sodne odločbe - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - objektivni dokazi - izpovedba priče (oškodovanca) - zmotna presoja dokazov
Okrožni državni tožilec in pooblaščenka takšnim ugotovitvam in razlogom izpodbijane sodbe utemeljeno nasprotujeta. Pravilno predvsem navajata, da je izpovedba oškodovanca podprta z objektivnimi dejstvi, izmed katerih utemeljeno izpostavljata, da so poškodbe, ki jih je utrpel oškodovanec, objektivno izkazane.
Višje sodišče se zato strinja z okrožnim državnim tožilcem in pooblaščenko, da sodišče prve stopnje ni namenilo (zadostne) pozornosti oceni zgoraj izpostavljenih dokazov, zlasti tistih, ki izpovedbo oškodovanca objektivno potrjujejo, pač pa je dalo preveliko težo pretiravanju oziroma posameznim neskladjem med izpovedbami oškodovanca ter prič S.Z. in A.C.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033471
KZ-1 člen 86, 86/5. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 373.
nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom - izvršitev kazni zapora - pravnomočen sklep - nekonkretizacija očitanih kršitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je namreč v napadenem sklepu razumno pojasnilo, da je s prvotnim sklepom z dne 7. 11. 2019 že v celoti in popolno odločilo tako o predlogu obsojenega za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom, kakor tudi o izjemnih izhodih obsojenca iz stavbe v kateri prestaja hišni zapor, kot to izhaja iz točke II sklepa z dne 7. 11. 2019.
poseben sklep o stroških kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški
Prvi odstavek 94. člena ZKP določa, da mora torej tudi obdolženec, kljub določbi drugega odstavka istega člena, na katero se v pritožbi sklicuje zagovornica, v vsakem primeru, ne glede na izid kazenskega postopka, plačati krivdno povzročene stroške oziroma stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Zato ni nobenih ovir za izdajo sklepa o teh stroških že med postopkom, saj tudi morebitna oprostilna sodba, ustavitev postopka ali zavrženje obtožnice, v nobenem primeru ne morejo imeti za posledico, da se obdolženca oprosti plačila krivdno povzročenih stroškov, oziroma, da ti bremenijo proračun. Višje sodišče v Mariboru torej spreminja svoje stališče iz odločbe II Kp 4848/2016 z dne 18.1.2018, na katero se sklicuje zagovornica, in ocenjuje, da izpodbijana odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo že med postopkom, ni kršitev, ki bi vplivala ali lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Očitana kršitev zato ni podana.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00040409
ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 23/1, 24, 25. SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 507, 512, 512/1, 513.
prodaja kmetijskega zemljišča - stavbno zemljišče - paketna prodaja - nameravana prodaja - zakoniti predkupni upravičenec - prodaja solastniškega deleža - zakonita predkupna pravica - kršitev zakonite predkupne pravice - napačna uporaba materialnega prava - razveljavitev prodajne pogodbe - vrnitev zadeve v novo sojenje
Praviloma lahko lastnik nepremičnine, ki obstoji iz kmetijskih zemljišč in stavbnega zemljišča, ponudi v prodajo kot celoto (paketna prodaja) po pravilih ZKZ. Gre za izraz volje prodajalca, da tudi stavbno zemljišče prednostno ponudi predkupnemu upravičencu po ZKZ. Pri paketni prodaji pa solastnega deleža stavbnega zemljišča ni dopustno prodajati po pravilih ZKZ, če se s tako prodajo krši zakonita predkupna pravica solastnika stavbnega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00033240
ZIZ člen 17. ZPP člen 76, 76/1, 80, 339, 339/2, 339/2-14. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 20, 20/1, 20/2. ZGD-1 člen 31.
podružnica tuje pravne osebe - matična družba - oznaka stranke - sposobnost biti stranka - odpravljiva pomanjkljivost v navedbi stranke - decreto ingiuntivo (plačilni nalog) - evropski nalog za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo - vezanost na izvršilni naslov - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Podružnica, ki jo je označil upnik, nima statusa pravne osebe, zato ne more biti pravdna stranka, nosilec pravic in obveznosti ter posledično stranka v postopku je lahko samo matično (tuje) podjetje, če v pravnem prometu podružnica nastopa v njegovem imenu in za njegov račun.
Uredba kot izvršilni naslov predvideva skupno obe navedeni listini, torej sodbo (plačilni nalog) in potrdilo o potrditvi te sodbe kot evropskega naloga za izvršbo, zato je tudi vsebino terjatve treba ugotavljati iz obeh listin.
Res je sicer, da je v potrdilu o evropskem nalogu za izvršbo kot dolžnik naveden B. s. r. o. (kar so identifikacijski podatki podružnice), vendar pa je hkrati v plačilnem nalogu italijanskega sodišča kot dolžnik naveden B1 s. r. o., kar nakazuje na matično družbo. Sodišče prve stopnje se do drugačne opredelitve dolžnika v plačilnem nalogu italijanskega sodišča in v potrdilu o evropskem nalogu za izvršbo ni opredelilo in ni presodilo, kako to vpliva na možnost odprave pomanjkljivosti v navedbi dolžnika v predlogu za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00040479
SPZ člen 66, 66/3.. ZFPPIPP člen 14, 34, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 275, 275/1, 275/3, 276, 276/2, 391, 391/1, 391/1-1, 391/2.. ZPP člen 195.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - osebni stečaj - povezane osebe - objektivni element izpodbojnosti - subjektivni element izpodbojnosti - insolventnost - pogodba o preužitku - pasivna legitimacija - solastnik - razpolaganje s solastninskim deležem - navadni sosporniki - sklepčnost zahtevka - obdobje izpodbojnosti
Za izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika v osebnem stečaju s povezanimi osebami (med te spadajo tudi ožji sorodniki stečajnega dolžnika) veljajo posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika (391. člen ZFPPIPP). Izpolnjen mora biti objektivni pogoj po 1. točki 271. člena ZFPPIPP, in sicer, da je posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajne dolžnice tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejemajo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če to dejanje ne bi bilo opravljeno. Gre za objektivno zmanjšanje stečajne mase v škodo upniku. Izpolnitev subjektivnega pogoja (vednost osebe v korist katere je dejanje storjeno, da je dolžnik insolventen) za izpodbijanje pravnih dejanj se pri povezanih osebah, ne zahteva (drugi odstavek 391. člena ZFPPIPP). Obdobje izpodbojnosti takih pravnih dejanj je v postopku osebnega stečaja zadnjih pet let pred uvedbo stečaja (1. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP).
Policistom tako ni mogoče očitati protipravnega postopanja, ker so zoper toženca glede na njegovo postopanje uporabili najmilejše prisilno sredstvo, in sicer že navedeni strokovni prijem v skladu z 80. in 81. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanj ZNPPOL) v zvezi s 40. členom Pravilnika o policijskih pooblastilih. Glede na tožnikovo opiranje in grožnje pa so bila tudi utemeljeno uporabljena sredstva za vklepanje in vezanje v skladu z 79. členom ZNPPOL. Ravnanja policistov so tako bila v skladu z načelom zakonitosti (15. člen ZNPPOL) in sorazmernosti (16. člen ZNPPOL), kot je pravilno že zaključilo prvostopno sodišče (glej točka 11 razlogov prvostopne sodbe). Policista v policijskem postopku zoper tožnika nista postopala nedopustno oziroma protipravno in zato tudi ni podana krivdna odgovornost tožene stranke.
regulacijska začasna odredba - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode
Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja (in ne v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah), kar narekuje restriktiven pristop1. Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS sme takšno začasno odredbo sodišče izdati samo izjemoma, saj začasna odredba ne sme povzročiti, da bi sodišče brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez ugotovitve pravic druge stranke do obrambe, dejansko ugodilo tožbenemu zahtevku in tako prejudiciralo odločitev o zahtevku. Iz teh razlogov mora sodišče, ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke, zelo omejevalno razlagati pojme nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda.
KZ-1 člen 215, 215/1. ZKP člen 293, 293/3, 429, 96, 96/1, 96/3, 92, 92/2, 377, 377/3.
kaznivo dejanje Izneverjenja - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - oškodovanka kot tožilka - ustavitev kazenskega postopka - umik obtožbe - poravnava o stroških
Po določbi tretjega odstavka 96. člena ZKP se v primeru ustavitve postopka zaradi umika obtožbe, obdolženec in oškodovanec kot tožilec lahko poravnata o svojih medsebojnih stroških. Na tej pravni podlagi bi zato sodišče prve stopnje glede medsebojnih stroškov (ne pa tudi stroškov iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki jih je sodišče vnaprej izplačalo iz proračuna), moralo odločiti v skladu s sklenjeno sodno poravnavo med strankama.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033472
KZ-1 člen 62, 62/1. ZKP člen 371, 371/2, 373, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedena sodba je postala pravnomočna 21. 1. 2016. Ker se pogojna obsodba sme preklicati v preizkusni dobi, najpozneje pa v enem letu po preteku preizkusne dobe, v obravnavani zadevi pa je skrajni rok za preklic pogojne obsodbe potekel dne 21. 1. 2020, je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa pravilna in zakonita.
Opisano dejanje povsem določno konkretizira vse objektivne in subjektivne zakonske znake, ki so potrebni za opredelitev obravnavanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 135. člena KZ-1, česar ne more ovreči niti sodna praksa na katero se sklicuje zagovornik, saj ne gre za enake zadeve, kot je obravnavana.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 47, 47/2, 48, 48/1, 48/1-2, 51, 51/2, 51/2-4.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Izvedenca sta pri izdelavi dopolnitve mnenja sicer res morala prebrati navedene vloge, saj drugače dopolnitve ne bi mogla izdelati. Vendar je to opravilo že upoštevano v nagradi za izdelavo izjemno zahtevnega dopolnilnega mnenja.
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-10, 436, 436/2, 454, 454/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izdaja sodbe brez razpisa naroka - zahteva stranke za izvedbo naroka - ugovor zoper račun - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Predlog za zaslišanje strank, zlasti kadar dejansko stanje ni sporno, kot v tej zadevi, ne pomeni tudi predloga za izvedbo naroka.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - razlogi sodbe sodišča prve stopnje - sklicevanje na razloge sodišča prve stopnje
Uvodoma velja opozoriti, da se sme po prvem odstavku 458. člena ZPP odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnici je tudi sicer na vse pritožbene očitke, ki so le ponovitev nekaterih navedb iz postopka na prvi stopnji sojenja, odgovorilo že sodišče prve stopnje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 458, 458/1. Uredba o odpadkih (2015) člen 4.
gospodarski spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dejansko stanje - nedopusten pritožbeni razlog - ravnanje z odpadki
Absolutna bistvena kršitev določil 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je tehnične narave. Tako kršitev sodišče zagreši takrat, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bili ti odpadki balirani na način, da so bili med seboj neločljivi, zaradi česar ni bilo mogoče izvesti sortiranja ter, da so bili onesnaženi, da so vsebovali primesi ostalih odpadkov, ki niso plastična embalaža ter, da so predstavljali mešani komunalni odpadek, pa te kršitve ni zagrešilo.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZPP člen 358, 358-5.
denarna odškodnina zaradi okrnitve svobode - upoštevanje vseh okoliščin primera - neugodne posledice - odvzem osebne svobode - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve - zavrnitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo sodno prakso ESČP in sodno prakso VSRS glede ocene, katera je tista meja, ki praviloma pomeni, da so razmere med prestajanjem kazni presegle neizogibno raven trpljenja, ki je z njo neločljivo povezano. ESČP k presoji ne pristopa po goli matematični formuli, ki bi kršitev izenačila z določeno kvadraturo, ki jo je imel posameznik na voljo, pač pa upošteva vse okoliščine, v katerih prebiva (možnost gibanja izven celice, prezračevanje, ogrevanje, naravna svetloba in podobno).
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - milejši ukrep - izvedensko mnenje - strokovno vprašanje - izvedenec psihiater
Pritožnik se ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da ima hudo moteno presojo realnosti in da ni sposoben nadzorovati svojih ravnanj, češ da je to zaznala sodnica po pogovoru z njim. Prezre, da je sodišče ob tej ugotovitvi izrecno pojasnilo, da gre za laično oceno, na katero ne more opreti presoje o obstoju pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Gre namreč za strokovno znanje s področja medicinske stroke, s katerim sodišče ne razpolaga. O strokovnih vprašanjih, ki narekujejo prisilno zdravljenje, sodišče ne more odločati na podlagi lastnih laičnih zaznav, ampak je v teh postopkih obvezno sodelovanje izvedenca psihiatrične stroke. Slednji mora osebno pregledati obravnavano osebo ter podati mnenje o njenem zdravstvenem stanju in oceniti, če in katero vrsto vodenega zdravljenja potrebuje (prvi odstavek 43. člena ZDZdr). Ključno je zato izvedeniško mnenje izvedenca psihiatra, na katerega se je sodišče prve stopnje tudi pravilno oprlo, saj pritožnik nanj ni imel nobenih pripomb.
postopek v sporu majhne vrednosti - popolnost tožbe - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - specifikacija tožbenega zahtevka - pavšalni ugovori
Prav tako ne drži pritožbeno stališče, da je tožba nepopolna. Tožnica je v dopolnitvi tožbe citirala vsak posamezni račun po številkah, datumih izdaje, datumih zapadlosti in višini zneska, citirala pa je tudi številke vseh dobavnic. Navedla je, da je toženka vse račune prejela in da so bile vse dobavnice podpisane. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da bi morala tožnica podatke iz vsakega posameznega računa za presojo, da je tožba popolna, vnesti tudi v dopolnitev tožbe. Takšno stališče je v primerih, ko se tožeča stranka sklicuje na množico popolnoma specificiranih računov (ki vsebujejo vrsta blaga, količino, ceno, datum izdaje računa), katerim so priložene tudi podpisane dobavnice, tožena stranka pa vtoževanim terjatvam iz teh računov le pavšalno ugovarja, pravno zmotno.