Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali če huje ogroža svoje zdravje, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
Dolžnost v smislu 23. člena Zakona o notariatu zavezuje notarja, ne pa tudi strank, za katere se pričakuje, da ravnajo vestno in pošteno. Prav tako se od strank ne zahteva, da bi notarju pojasnile svoje motive ali celo skrite namere, razen če na slednje ne posumi sam notar in zato od stranke zahteva podrobnejša pojasnila, zaradi česar zgolj okoliščina, da so stranke prodajno pogodbo sklenile v obliki notarskega zapisa, sama po sebi ne pomeni, da obdolženca pokojni P. M. nista lažnivo prikazovala dejanskih okoliščin in da torej očitanega kaznivega dejanja nista storila, pač pa je ugotavljanje le-tega prepuščeno dokaznemu postopku.
Pritožnik znova izpodbija sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 3. 2020, ki je že pravnomočen. Takšne sodne odločbe ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, kot je pritožba. Ponovno odločanje o isti stvari namreč ni dopustno. Predvsem pa je pritožba prepozna. Zadnji dan predpisanega tridnevnega pritožbenega roka je bil 7. 3. 2020, kar pomeni, da je bila pritožba vložena po preteku zakonskega roka zanjo (drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Takšno pritožbo mora sodišče brez nadaljnjega zavreči, saj pritožnik ni upravičen do njenega vsebinskega obravnavanja.