KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033192
ZKP člen 372, 372-5, 387. KZ člen 93, 93/1.
izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik - izrek vzgojnega ukrepa - ukor - kršitev kazenskega zakona - ustavitev postopka - beneficium cohaesionis
Kazenski zakonik Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/1994 z dne 13. 10. 1994) v oddelku: Izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, v prvem odstavku 93. člena določa, da se polnoletnemu sme izreči za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena tega zakonika denarna kazen, ob pogojih iz 89. člena tega zakonika pa tudi mladoletniški zapor. Pri presoji, ali naj izreče sankcijo in katero izmed naštetih sankcij, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti pa težo storjenega dejanja, čas, ki je pretekel od njegove storitve, storilčevo vedenje in namen, ki ga je treba doseči s temi sankcijami. To torej pomeni, da če se sodi polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, se mu ne sme izreči vzgojni ukrep ukor.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035472
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZN člen 23.
kaznivo dejanje goljufije - uvedba preiskave - zakonski znaki goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - spravljanje v zmoto - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - goljufiv namen - utemeljen sum - pogodba v obliki notarskega zapisa
Dolžnost v smislu 23. člena Zakona o notariatu zavezuje notarja, ne pa tudi strank, za katere se pričakuje, da ravnajo vestno in pošteno. Prav tako se od strank ne zahteva, da bi notarju pojasnile svoje motive ali celo skrite namere, razen če na slednje ne posumi sam notar in zato od stranke zahteva podrobnejša pojasnila, zaradi česar zgolj okoliščina, da so stranke prodajno pogodbo sklenile v obliki notarskega zapisa, sama po sebi ne pomeni, da obdolženca pokojni P. M. nista lažnivo prikazovala dejanskih okoliščin in da torej očitanega kaznivega dejanja nista storila, pač pa je ugotavljanje le-tega prepuščeno dokaznemu postopku.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - agresivnost
Spodbudno je, da se zadržani sedaj zaveda pomena zdravljenja psihičnih težav, kot je razbrati iz pritožbe, vložene po pooblaščencu. To pa ne pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vzroke ogrožanja mogoče odpraviti le z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom. Sodišče prve stopnje je je upravičeno sprejelo oceno izvedenca, podano skladno z določbo petega odstavka 62. člena ZDZdr (torej po opravljenem pregledu), da je zadržani trenutno težko vodljiv in odklonilen do terapije (tudi v okviru zaslišanja je zadržani izpovedal, da je zdrav in da zdravljenja ne potrebuje), zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je odveč pričakovati, da bo zadržani ob takšnem stališču prostovoljno sodeloval v kateri od blažjih oblik zdravljenja.
Tožnica je že v pritožbi z dne 11. 2. 2019 zoper razveljavitveni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani navedla, da je sklepe o izvršbi na podlagi verodostojnih listin prejela 3. 1. 2019, vse dolgovane zneske iz teh sklepov pa je toženki (tam upnici) poravnala do 7. 1. 2019. Iz te navedbe sledi, da jih je poravnala znotraj osemdnevnega roka za prostovoljno izpolnitev, torej v ugovornem roku. Ugovora, ki je za dolžnika edino možno pravno sredstvo, pa ni vložila. Niti tega ni zatrjevala. Zato so vsi ti sklepi v dajatvenem in izvršilnem delu postali pravnomočni.
Stranka z obogatitvenim zahtevkom na vračilo dvakrat plačanega dolga ne more uspeti, če obstaja pravnomočna odločba, iz katere izhaja, da je dolg v trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost, še vedno obstajal. V drugem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati, da je obveznost prenehala na podlagi dejstev, ki so nastala v obdobju, ki ga vključujejo časovne meje pravnomočnosti. Če je stranka svojo obveznost izpolnila pred časovno mejo pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bilo naloženo plačilo obveznosti, tega dejstva ne more več uspešno uveljavljati, ker bi njegova presoja pomenila ponovno odločanje o že pravnomočno razsojeni zadevi.
Iz zgornje obrazložitve sledi, da zahtevku tožnice zakon ne daje pravnega varstva. Oziroma drugače povedano. Njena tožba je nesklepčna, ker iz trditvene podlage tožnice ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00033400
KZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/2 -9, 78, 88, 89, 93, 93/1. KZ-1 člen 186, 186/2, 186/5, 375, 375/1. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-5, 484.
prepovedana droga - konoplja - izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik - vzgojni ukrep navodila in prepovedi - kršitev kazenskega zakona - osebne okoliščine na strani storilca - osebnost storilca
Kazenski zakonik Republike Slovenije (Ul. l. RS, št. 63/1994 z dne 13. 10. 1994) v oddelku izrekanja kazenskih sankcij polnoletnemu, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, v prvem odstavku 93. člena KZ določa, da se polnoletnemu sme izreči za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena tega zakonika denarna kazen, ob pogojih iz 89. člena tega zakonika pa tudi mladoletniški zapor. Pri presoji, ali naj izreče sankcijo, in katero izmed naštetih sankcij, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti pa težo storjenega dejanja, čas, ki je pretekel od njegove storitve, storilčevo vedenje in namen, ki ga je treba doseči s temi sankcijami. To torej pomeni, da če se sodi polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, se mu ne sme izreči vzgojni ukrep ukor in tudi ne navodil.
izločitev dokazov - fotografije kot dokaz - dokazna ocena
Bistveno je, kot poudarja sodišče prve stopnje, da fotografije izkazujejo dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v času ogleda kraja kaznivega dejanja, če pa je bilo dejansko stanje morebiti spremenjeno v času od storitve kaznivega dejanja pa do vstopa policistov v to stanovanje, pa to seveda ne more biti predmet izločitve prepovedanih dokazov, temveč je to stvar dokazne ocene, ki jo bo lahko po izvedbi vseh dokazov sprejel šele sodnik posameznik, oziroma razpravljajoči senat po opravljeni glavni obravnavi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035476
KZ-1 člen 300, 300/1, 300/2. ZKP člen 94, 94/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 373, 383, 383/1, 383/1-1, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - nerazumljiv izrek sodbe - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin in zapisnikov - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - v dvomu v korist obdolženca - celovita dokazna ocena - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka
Opis kaznivega dejanja namreč vsebuje konkretizacijo ravnanja obdolženega L.Š. in njegovih posledic, pri čemer opis dejanja obdolženca tako na abstraktni kot na konkretni ravni vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 300. člena KZ-1.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - stiki - korist mladoletnega otroka - stiki med šolskimi počitnicami
Začasno ureditev stikov narekuje ocena, da je otrokova korist tako hudo ogrožena, da ni mogoče čakati na odločitev o glavni stvari. Namen stikov je v ohranitvi vezi med očetom in hčerjo. Začasna odredba se zato izda tedaj, ko starša ne zmoreta skleniti dogovora o stikih oziroma ko stiki, kakršni tečejo na podlagi (izrecnega ali konkludentno sklenjenega) dogovora med staršema, ne zadostujejo za ohranitev vezi med otrokom in staršem, pri katerem otrok ne živi. Tudi pritožbeni preizkus tožnikovih očitkov je zato omejen na presojo, ali z začasno odredbo določen obseg stikov preprečuje nevarnost odtujitve med njim in hčerjo za čas trajanja postopka. Odgovor je pritrdilen. Presoja o optimalnem obsegu stikov bo predmet odločitve o glavni stvari.
postopek za delitev solastnine - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev - sklep o dedovanju - pravnomočno končan zapuščinski postopek
Glede na dejstvo, da sta zapuščinska postopka po očetu in materi nasprotnega udeleženca pravnomočno končana (zoper sklepa o dedovanju tudi nista bili vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti), so trditve nasprotnega udeleženca, da naj bi njegovi sodediči v zapuščinskem postopku po njegovih starših protipravno pridobili dedne deleže (pozneje odsvojene predlagateljici) na nepremičnini, ki je predmet delitve, ker naj bi zapuščinsko sodišče v teh zapuščinskih postopkih kršilo predpise in sprejelo napačne odločitve v škodo nasprotnega udeleženca, brezpredmetne z vidika tretjega odstavka 118. člena ZNP, saj spor med udeležencema v smislu te zakonske določbe, ki naj bi temeljil zgolj na domnevno napačnih odločitvah zapuščinskega sodišča, ni mogoč.
prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - izvedenec psihiater
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali če huje ogroža svoje zdravje, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
napake opravljenega dela - jamčevalni zahtevek - zahtevek na znižanje plačila - predpravdno izvedensko mnenje - dokazna vrednost izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo
Pritrditi je toženi stranki, da se skladno s sodno prakso slovenskih sodišč predpravdna izvedeniška mnenja (praviloma) štejejo le kot del trditvene podlage stranke, ne pa kot dokaz. Vendar v obravnavanem primeru sodišče druge stopnje vztraja na stališču, da ima pred pravdo pridobljeno Poročilo ZAG glede na okoliščine konkretnega primera neposredno dokazno vrednost.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2-3(1), 231, 231-3, 384, 384/1.
stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - začetek postopka - pogoji za začetek stečajnega postopka - verjetnost obstoja terjatve - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - nerelevantne pritožbene navedbe
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj trajnejše nelikvidnosti, je s tem insolventnost podana. Sodišču prve stopnje se zato v obstoj dolgoročne plačilne nesposobnosti ni bilo potrebno spuščati, niti ni bilo potrebno v zvezi s tem izvajati dokaznega postopka oziroma se do tega položaja kakorkoli opredeljevati.
pobotanje - vzajemnost medsebojnih terjatev - materialnopravno pobotanje v izvršilnem postopku - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživnina
Da bi lahko dolžnica pobotala terjatev mld. upnika z nasprotno terjatvijo, bi morala biti podana (med drugimi tudi) vzajemnost medsebojnih terjatev (311. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).
Pritožnik znova izpodbija sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 3. 2020, ki je že pravnomočen. Takšne sodne odločbe ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, kot je pritožba. Ponovno odločanje o isti stvari namreč ni dopustno. Predvsem pa je pritožba prepozna. Zadnji dan predpisanega tridnevnega pritožbenega roka je bil 7. 3. 2020, kar pomeni, da je bila pritožba vložena po preteku zakonskega roka zanjo (drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Takšno pritožbo mora sodišče brez nadaljnjega zavreči, saj pritožnik ni upravičen do njenega vsebinskega obravnavanja.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna poravnava kot izvršilni naslov
Dolžnik je zgolj pavšalno zatrjeval, da je bila predmetna sodna poravnava, ki predstavlja izvršilni naslov, fiktivno sklenjena, poleg tega pa v potrditev te trditve ni predložil ali predlagal nobenega dokaza, poleg tega dolžnik ni niti zatrjeval niti dokazal, da je bila predmetna sodna poravnava odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ugovor dolžnika v tem delu neobrazložen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00032866
KZ-1 člen 296, 296/1, 299, 299/4, 300, 300/1, 300/3. ZKP člen 258, 372, 372-4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - grožnja uradni osebi - maščevanje uradni osebi - policist - zakonski znaki kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - napačna uporaba materialnega prava - kršitev kazenskega zakona - drugo izvedensko mnenje - prištevnost obdolženca - dokazni predlog obrambe
Ko je sodišče prve stopnje le iz abstraktnega dela opisa kaznivega dejanja izpustilo znak kaznivega dejanja iz četrtega odstavka 299. člena KZ-1 (maščevanje uradni osebi) in sicer: "uradni osebi, ki opravlja naloge policije, maščeval zaradi dejanj, ki jih je opravila sama ali druga uradna oseba v okviru svojih pravic, tako, da je ogrožena osebna varnost uradne osebe in varnost njenih bližnjih sorodnikov" in ob nespremenjenem opisu konkretnega opisa kaznivega dejanja (v katerem je bila sicer opisana vloga konkretne osebe – policista kot uradne osebe, vsebina opravljanja nalog policije, maščevanje zaradi predhodno opravljenih nalog s strani drugih policistov zoper obtoženca – v konkretno navedenih kazenskih zadevah, navedba, da je obtoženi za te postopke krivil konkretnega policista, da je temu in drugim policistom resno grozil (navedena vsebina groženj v opisu dejanja), da je izrečene grožnje v preteklosti tudi že uresničil, da je konkretnemu in ostalim policistom znana nasilnost obtoženca) je zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP, ko je ob takšnem (nespremenjenem konkretnem opisu kaznivega dejanja), dejanje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge policije, po tretjem in prvem odstavku 300. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00033303
KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2, 249/4.
kaznivo dejanje davčne zatajitve - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - koristoljubnost - velika premoženjska korist - namen storilca - milejši zakon - objektivni pogoj kaznivosti
Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno pojasnilo, da bi naj bila očitana kazniva dejanja storjena v času veljavnosti KZ-1, ki ga je potrebno uporabiti, in ki je v primeru, ko so zatajene davčne obveznosti predstavljale veliko premoženjsko korist, zahteval motiviran namen storilca, da je takšno veliko premoženjsko korist, kot mu je očitana, hotel doseči in da je le v primeru takšnega motiviranega namena storilca temeljna oblika kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1 prešla v kvalificirano obliko kaznivega dejanja po četrtem odstavku tega člena. Pritrditi pa mu je tudi, ko navaja, da kasneje veljavnega KZ-1B ni dopustno uporabljati, ker glede na KZ-1, ki je veljal v času domnevno stojrenih kaznivih dejanj, za storilca ni milejši, kar pojasnjuje s pravilnimi in podrobnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče v celoti povzema.
varnostni ukrep - odvzem vozila - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - skriti prostori prevoznih sredstev
Pri kaznivem dejanju po 308. členu KZ-1 za odvzem vozila, uporabljenega za prevoz tujcev, ni pogoj, da bi vozilo moralo imeti skrite ali posebej prirejene prostore.
V primeru, ko je bil osumljenec pred Policijo poučen v smislu določbe 4. odstavka 148. člena ZKP, uradni zaznamek o izjavi osumljenca ni dokaz, ki bi moral biti izločen iz spisa po 1. odstavku 83. člena ZKP.
poseben sklep o stroških kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški
Prvi odstavek 94. člena ZKP določa, da mora torej tudi obdolženec, kljub določbi drugega odstavka istega člena, na katero se v pritožbi sklicuje zagovornica, v vsakem primeru, ne glede na izid kazenskega postopka, plačati krivdno povzročene stroške oziroma stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Zato ni nobenih ovir za izdajo sklepa o teh stroških že med postopkom, saj tudi morebitna oprostilna sodba, ustavitev postopka ali zavrženje obtožnice, v nobenem primeru ne morejo imeti za posledico, da se obdolženca oprosti plačila krivdno povzročenih stroškov, oziroma, da ti bremenijo proračun. Višje sodišče v Mariboru torej spreminja svoje stališče iz odločbe II Kp 4848/2016 z dne 18.1.2018, na katero se sklicuje zagovornica, in ocenjuje, da izpodbijana odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo že med postopkom, ni kršitev, ki bi vplivala ali lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Očitana kršitev zato ni podana.