sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršljivost odločbe
Ugovorne navedbe, da dolžnik nima osebnega avtomobila, niso razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe, saj v izpodbijanem sklepu niso konkretneje označene premičnine, ki naj bi bile predmet rubeža.
Za razliko od neto honorarja, ki predstavlja čisti dohodek avtorju brez odbitkov, terja tožnica v tej pravdi izplačilo bruto honorarja. To pomeni, da bo plačilo javnih dajatev bremenilo tožnico in ne naročnika kot toženo stranko, ki bo seveda temu ustrezno, prilagodil obračun avtorskega honorarja.
ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. ZPPSL člen 130, 130/2, 130, 130/2.
premoženjska korist
Predlagatelj mora vrniti doseženo korist. Stečajna masa je bila oškodovana za celoten vtoževani znesek, vendar tožena stranka koristi ni dosegla v celotnem znesku, zato je dolžan vrniti le doseženo korist.
stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo
VSL0003622
ZTLR člen 15, 15/1, 15/2, 15, 15/1, 15/2. ZOR člen 218, 218. SZ člen 27, 31, 31/1, 33, 27, 31, 31/1, 33.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - solastnina
Pri upravljanju stanovanjske hiše gre za upravljanje solastne stvari. Po določilu 1. odst. 15. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar. Po določilu 2. odst. istega člena pa je za posle z rednim upravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti. Dogovor, ki ga sklene toliko lastnikov, da njihov delež presega polovico vrednosti hiše, je obvezujoč tudi za ostale solastnike hiše, ki takega dogovora niso sklenili.
Če solastnik ne plačuje stroškov in jih upravnik plača namesto njega, jih je upravičen zahtevati tudi po 218. členu ZOR. Pogodba o upravljanju samo pomeni dodaten dogovor med solastniki stanovanjske hiše, kako bodo urejena pogodbena razmerja med strankama, ki pa izhajajo iz zakonske določbe 33. člena SZ.
predlog za izvršbo - umik predloga za izvršbo - sodna taksa
V 4. odst. 40. člena ZIZ, ki ga je uporabilo tudi sodišče prve stopnje, je določeno, da če za predlog za izvršbo ni bila plačana sodna taksa (ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah), ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - tek zamudnih obresti - zamudne obresti
S sklenitvijo cesijske pogodbe je tožena stranka prejela premoženjsko korist v terjatvah. Premoženjska korist v denarju je toženi nastala šele z izterjavo oziroma poplačilom cediranih terjatev.
prekinitev postopka - stečaj pravdne stranke - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi stečaja pravdne stranke - prevzem postopka
ZPP ne določa, da se mora stečajni upravitelj strinjati z nadaljevanjem postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe stečajnega postopka, saj so pogoji za nadaljevaje postopka podani že tedaj, ko ga sodišče povabi, naj postopek prevzame.
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je treba upoštevati, da v primeru, ko se telesne bolečine več ne povečujejo, ni več mogoče govoriti o trajanju telesnih bolečin, temveč že o obstoječem stanju, ki se kaže v zmanjšanju življenjske aktivnosti tožeče stranke.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Gp 164/97-11 z dne 7.6.1999, je pravnomočna in izvršljiva. To dokazuje klavzula pravnomočnosti na sodbi, za katero dolžnica ne trdi, da bi bila razveljavljena v postopku po 4. odst. 42. člena ZIZ. Ugovorni razlog iz 3. točke 1. odst. 55. člena ZIZ ni podan.
Soposest stvari in posest služnosti sta različni vrsti posesti. Imata namreč različen objekt: pri soposesti stvari gre za situacijo, ko na isti stopnji posesti isto stvar poseduje več oseb, pri posesti služnosti pa ne gre za posest stvari, marveč za posest pravice in se giblje v mejah dejanske uporabe nepremičnine drugega v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti. Posestnik služne stvari in posestnik služnosti zato nista soposestnika.
ZOR člen 337, 337/1, 337, 337/1. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
izpodbijanje pravnih dejanj
Če je bil namen strank pri sklenitvi prodajnih pogodb poplačilo terjatev tožene stranke z blagom, ne pa prevzem obveznosti, značilnih za prodajno pogodbo, potem je šlo za navidezno (prodajno) pogodbo, s katero se je hotelo prekriti pravi namen strank, ki je bil v nadomestni izpolnitvi (1. odst. 308. člena ZOR). Ta bi bila izpodbojna po določbah 125. člena ZPPSL. Vnaprejšnji dogovor o pobotu bi gotovo kazal na takšen namen pogodbenih strank. Na podlagi spisovnih podatkov pa nanj ni mogoče sklepati s samoumevnostjo.
Sodba, s katero je bil končan spor v postopku majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava
ZZZDR člen 105, 105/1, 105, 105/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32, 32/2, 32/2-4.
dodelitev otroka
Redna sodišča so pristojna odločati tudi o sporih o varstvu in vzgoji otrok (dodelitvi otrok), če starši ne živijo skupaj, a se ne morejo sporazumeti, pri katerem izmed njiju bo otrok živel.
ZPP (1977) člen 373, 373/4, 373, 373/4. ZDR člen 36a, 36a-1, 36a, 36a-1. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev - trajno presežni delavec
Če delodajalec v okviru reševanja trajno presežnih delavcev razporedi delavca na drugo delovno mesto, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, mora delavec s tako razporeditvijo soglašati, sicer je razporeditev nezakonita.
ZIZ člen 16, 16/1, 291, 16, 16/1, 291. ZPP člen 39, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
izvršitelj - plačilo - odmera
Kot vrednost terjatve za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, obresti in druge stranske dajatve pa se ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek.
Tožnikove navedbe v pritožbi se nanašajo na očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, kar ni razlog za izpodbijanje arbitražne odločbe po določbi 485. čl. ZPP/77.
ZOR člen 423, 423/1, 424, 424/1, 423, 423/1, 424, 424/1.
regresni zahtevek - delež
Tožeča stranka ne trdi, da je med pravdnimi strankami obstajal dogovor o deležu poplačila dolga osebi M., zato je svoj regresni zahtevek uperila zoper tožene stranke na podlagi 1. odstavka 424. člena ZOR po enakih delih. Na toženih strankah je bilo zato dokazno breme o drugačnem dogovoru med solidarnimi dolžniki. Ker torej tožene stranke niso uspele dokazati drugačnega notranjega razmerja pravdnih strank kot solidarnih dolžnikov, ima regresni zahtevek tožeče stranke zoper vse pritožnice podlago v 1. odstavku 423. člena in 1. odstavku 424. člena ZOR.
Za pravno presojo razmerja med tožečo stranko - banko in toženci, ki so fizične osebe, je treba uporabiti določilo 2. odst. 399. čl. ZOR, ki glede najvišje pogodbene obrestne mere med drugimi osebami napotuje na poseben zakon. Ker le-ta nikoli ni bil sprejet, določili 2. in 4. odst. 399. čl. ZOR, ki sta blanketni normi, ne učinkujeta. Previsoko obrestno mero pogodbenih obresti je mogoče uspešno ugovarjati samo na podlagi določb, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oziroma njihovih posameznih določil. Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.