Če je upnik v predlogu za izvršbo uveljavljal tudi zakonite zamudne obresti od izvršilnih stroškov, sodišče pa je na takšen predlog izdalo računalniški obrazec sklepa o izvršbi, v katerem je le navedlo, v kolikšni višini se odmerijo stroški upnika (brez omembe obresti), ob tem pa ni predloga za izvršbo zavrnilo glede uveljavljenih zamudnih obresti, se šteje, da so upniku priznane tudi zamudne obresti od izvršilnih stroškov.
stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo
VSL0003622
ZTLR člen 15, 15/1, 15/2, 15, 15/1, 15/2. ZOR člen 218, 218. SZ člen 27, 31, 31/1, 33, 27, 31, 31/1, 33.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - solastnina
Pri upravljanju stanovanjske hiše gre za upravljanje solastne stvari. Po določilu 1. odst. 15. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar. Po določilu 2. odst. istega člena pa je za posle z rednim upravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti. Dogovor, ki ga sklene toliko lastnikov, da njihov delež presega polovico vrednosti hiše, je obvezujoč tudi za ostale solastnike hiše, ki takega dogovora niso sklenili.
Če solastnik ne plačuje stroškov in jih upravnik plača namesto njega, jih je upravičen zahtevati tudi po 218. členu ZOR. Pogodba o upravljanju samo pomeni dodaten dogovor med solastniki stanovanjske hiše, kako bodo urejena pogodbena razmerja med strankama, ki pa izhajajo iz zakonske določbe 33. člena SZ.
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je treba upoštevati, da v primeru, ko se telesne bolečine več ne povečujejo, ni več mogoče govoriti o trajanju telesnih bolečin, temveč že o obstoječem stanju, ki se kaže v zmanjšanju življenjske aktivnosti tožeče stranke.
Soposest stvari in posest služnosti sta različni vrsti posesti. Imata namreč različen objekt: pri soposesti stvari gre za situacijo, ko na isti stopnji posesti isto stvar poseduje več oseb, pri posesti služnosti pa ne gre za posest stvari, marveč za posest pravice in se giblje v mejah dejanske uporabe nepremičnine drugega v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti. Posestnik služne stvari in posestnik služnosti zato nista soposestnika.
predlog za izvršbo - umik predloga za izvršbo - sodna taksa
V 4. odst. 40. člena ZIZ, ki ga je uporabilo tudi sodišče prve stopnje, je določeno, da če za predlog za izvršbo ni bila plačana sodna taksa (ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah), ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil.
Za razliko od neto honorarja, ki predstavlja čisti dohodek avtorju brez odbitkov, terja tožnica v tej pravdi izplačilo bruto honorarja. To pomeni, da bo plačilo javnih dajatev bremenilo tožnico in ne naročnika kot toženo stranko, ki bo seveda temu ustrezno, prilagodil obračun avtorskega honorarja.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - tek zamudnih obresti - zamudne obresti
S sklenitvijo cesijske pogodbe je tožena stranka prejela premoženjsko korist v terjatvah. Premoženjska korist v denarju je toženi nastala šele z izterjavo oziroma poplačilom cediranih terjatev.
Odločitve po 1.odst. 31.čl. Stanovanjskega zakona niso zgolj tiste odločitve, ki imajo pravni učinek le med "solastniki". V kontekstu odločitev o upravljanju in obratovanju so lastniki upravičeni sprejemati tudi takšne odločitve, ki povzročajo pogodbena razmerja s tretjimi osebami.
prekinitev postopka - stečaj pravdne stranke - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi stečaja pravdne stranke - prevzem postopka
ZPP ne določa, da se mora stečajni upravitelj strinjati z nadaljevanjem postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe stečajnega postopka, saj so pogoji za nadaljevaje postopka podani že tedaj, ko ga sodišče povabi, naj postopek prevzame.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Gp 164/97-11 z dne 7.6.1999, je pravnomočna in izvršljiva. To dokazuje klavzula pravnomočnosti na sodbi, za katero dolžnica ne trdi, da bi bila razveljavljena v postopku po 4. odst. 42. člena ZIZ. Ugovorni razlog iz 3. točke 1. odst. 55. člena ZIZ ni podan.
ZIZ člen 16, 16/1, 291, 16, 16/1, 291. ZPP člen 39, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
izvršitelj - plačilo - odmera
Kot vrednost terjatve za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, obresti in druge stranske dajatve pa se ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek.
Odškodninska obveznost tistega, ki je za škodo odgovoren je v poravnanju škode (1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Škodo je mogoče povrniti na več načinov. Temeljni način je v tem, da odškodninski zavezanec vzpostavi prejšnje stanje (1. odstavek 185. člena ZOR), če pa to ni mogoče ali pa če ni nujno, da to stori odškodninski zavezanec, pa tako, da plača denarno odškodnino (3. in 4. odstavek 185. člena ZOR). Če je odškodninski zavezanec sam vzpostavil prejšnje stanje (četudi po ponovnem škodnem dogodku), je njegova odškodninska obveznost odpadla. Škode ki je ni več, tudi ni več mogoče reparirati.
sodna pristojnost - civilnopravno razmerje - stroški
Eno od temeljnih načel civilnopravnega razmerja je prirejenost strank. Za premoženjske in druge civilne pravice je značilno, da so po pravilu dispozitivne narave, kar pa za odredbo policista po 120. čl. ZVCP ne velja. Že to kaže na neenak položaj udeležencev razmerja in na to, da udeleženec v prometu nima možnosti izbire. Ravno to pa se odraža tudi v tem, da se o tem razmerju (tudi stroških, ki so pri tem nastali) ne odloča v pravdnem postopku. Vožnja pod vplivom alkohola je prekršek (117. čl. ZVCP). Stroški, ki nastanejo s preizkusom alkoholiziranosti, so zato nedvomno stroški, ki nastanejo v tem postopku.
Kjub temu, da se je obdolženec v ponovljenem postopku branil z molkom, pa njegovi prejšnji zagovori (katere je sodišče prve stopnje prebralo in jih v izpodbijani sodbi tudi ocenilo) v povezavi z listinsko dokumentacijo: poročilom CSD in zdravniškim izvidom (iz katerega izhaja, da je v posledici obdolženčevega pretepanja -tudi s palico - kritičnega dne oškodovanka utrpela številne udarnine in podpludbe po hrbtu, zadnjici, spodnjih okončinah ter desni roki in izvin desnega zapestja udarnine) tudi po oceni sodišča druge stopnje ne dopuščajo dvoma v zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi o surovem ravnanju obdolženca s takrat 13-letno hčerko. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da takšno sicer enkratno pretepanje otroka, ki pa je pustilo vidne sledove skoraj po celem telesu oškodovanke ter zahtevalo tudi zdravniško oskrbo oškodovankinega zapestja, presega običajne vzgojne prijeme in kaznovanje staršev. Pravilnosti takšne dokazne ocene in zaključka sodišča prve stopnje o krivdi obdolženca za očitano mu kaznivo dejanje, zato pritožba zgolj s sklicevanjem na tisti del zagovora obdolženca, v katerem je obdolženec prikazoval neprimerno oškodovankino vedenje kot vzrok za takšno svoje ravnanje, ne morejo omajati.
Sodba, s katero je bil končan spor v postopku majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava
ZOR člen 1074, 1080, 1081, 1074, 1080, 1081. ZM člen 107, 107.
lastna menica - podjetje v stečaju
Toženec je s podpisom lastne bianco menice prevzel obveznosti poplačila določenega dolga podjetja v stečaju, zato so pritožbene trditve o neodgovornosti za obveznost neutemeljene.
Toženčevo nasutje gramoza na 150 m dolgi in 2 m široki poti, na kateri ima toženec sicer posest služnostne pravice hoje in vožnje, pomeni nedovoljeno in samovoljno ravnanje, zaradi katerega ima tožeča stranka ekonomski in pravni interes na sodno varstvo posesti.
Do odstopa mrežnice na desnem očesu tožnika je prišlo, ko je tožnik dvigoval težko breme, vendar ne zaradi dvigovanja bremena, temveč zaradi operacije, ki je bila predhodno opravljena na desnem očesu tožnika. Ker pri zdravem in neoperiranem očesu ob dvigovanju težkega bremena nikoli ne pride do odstopa mrežnice, med delom tožnika in škodo, ki mu je nastala, ne obstoji pravno upoštevna vzročna zveza.
Posredovanje pri prostituciji, kot je opredeljeno v 186. čl. KZ, je sicer sorodno kaznivemu dejanju zvodništva iz 185. čl. istega zakona, vendar se od njega razlikuje po opisanih načinih izvršitve (pridobivanje, navajanje, spodbujanje, mamljanje ali kakršnokoli sodelovanje pri izročitvi ženske drugemu za prostitucijo). Ker je v obravnavanem primeru obtoženec na podlagi objavljenega oglasa najprej z zainteresiranimi ženskami vzpostavil kontakt, nato pa se v osebnih stikih z njimi dogovoril za način in mesto delovanja ter odvajanja dela "dobička", v vseh primerih pa polnoletnim in mladoletnim dekletom priskrbel tudi stranke, njegovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje zvodništva, kot to zmotno meni njegova zagovornica, pač pa so podani vsi zakoniti znaki posredovanja pri prostituciji po II. in I. odst. 186. čl. KZ/95.