ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. ZPPSL člen 130, 130/2, 130, 130/2.
premoženjska korist
Predlagatelj mora vrniti doseženo korist. Stečajna masa je bila oškodovana za celoten vtoževani znesek, vendar tožena stranka koristi ni dosegla v celotnem znesku, zato je dolžan vrniti le doseženo korist.
Odločitve po 1.odst. 31.čl. Stanovanjskega zakona niso zgolj tiste odločitve, ki imajo pravni učinek le med "solastniki". V kontekstu odločitev o upravljanju in obratovanju so lastniki upravičeni sprejemati tudi takšne odločitve, ki povzročajo pogodbena razmerja s tretjimi osebami.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Gp 164/97-11 z dne 7.6.1999, je pravnomočna in izvršljiva. To dokazuje klavzula pravnomočnosti na sodbi, za katero dolžnica ne trdi, da bi bila razveljavljena v postopku po 4. odst. 42. člena ZIZ. Ugovorni razlog iz 3. točke 1. odst. 55. člena ZIZ ni podan.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršljivost odločbe
Ugovorne navedbe, da dolžnik nima osebnega avtomobila, niso razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe, saj v izpodbijanem sklepu niso konkretneje označene premičnine, ki naj bi bile predmet rubeža.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - tek zamudnih obresti - zamudne obresti
S sklenitvijo cesijske pogodbe je tožena stranka prejela premoženjsko korist v terjatvah. Premoženjska korist v denarju je toženi nastala šele z izterjavo oziroma poplačilom cediranih terjatev.
prekinitev postopka - stečaj pravdne stranke - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi stečaja pravdne stranke - prevzem postopka
ZPP ne določa, da se mora stečajni upravitelj strinjati z nadaljevanjem postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe stečajnega postopka, saj so pogoji za nadaljevaje postopka podani že tedaj, ko ga sodišče povabi, naj postopek prevzame.
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je treba upoštevati, da v primeru, ko se telesne bolečine več ne povečujejo, ni več mogoče govoriti o trajanju telesnih bolečin, temveč že o obstoječem stanju, ki se kaže v zmanjšanju življenjske aktivnosti tožeče stranke.
predlog za izvršbo - umik predloga za izvršbo - sodna taksa
V 4. odst. 40. člena ZIZ, ki ga je uporabilo tudi sodišče prve stopnje, je določeno, da če za predlog za izvršbo ni bila plačana sodna taksa (ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah), ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil.
Če je upnik v predlogu za izvršbo uveljavljal tudi zakonite zamudne obresti od izvršilnih stroškov, sodišče pa je na takšen predlog izdalo računalniški obrazec sklepa o izvršbi, v katerem je le navedlo, v kolikšni višini se odmerijo stroški upnika (brez omembe obresti), ob tem pa ni predloga za izvršbo zavrnilo glede uveljavljenih zamudnih obresti, se šteje, da so upniku priznane tudi zamudne obresti od izvršilnih stroškov.
stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo
VSL0003622
ZTLR člen 15, 15/1, 15/2, 15, 15/1, 15/2. ZOR člen 218, 218. SZ člen 27, 31, 31/1, 33, 27, 31, 31/1, 33.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - solastnina
Pri upravljanju stanovanjske hiše gre za upravljanje solastne stvari. Po določilu 1. odst. 15. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar. Po določilu 2. odst. istega člena pa je za posle z rednim upravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti. Dogovor, ki ga sklene toliko lastnikov, da njihov delež presega polovico vrednosti hiše, je obvezujoč tudi za ostale solastnike hiše, ki takega dogovora niso sklenili.
Če solastnik ne plačuje stroškov in jih upravnik plača namesto njega, jih je upravičen zahtevati tudi po 218. členu ZOR. Pogodba o upravljanju samo pomeni dodaten dogovor med solastniki stanovanjske hiše, kako bodo urejena pogodbena razmerja med strankama, ki pa izhajajo iz zakonske določbe 33. člena SZ.
Tožnikove navedbe v pritožbi se nanašajo na očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, kar ni razlog za izpodbijanje arbitražne odločbe po določbi 485. čl. ZPP/77.
Do odstopa mrežnice na desnem očesu tožnika je prišlo, ko je tožnik dvigoval težko breme, vendar ne zaradi dvigovanja bremena, temveč zaradi operacije, ki je bila predhodno opravljena na desnem očesu tožnika. Ker pri zdravem in neoperiranem očesu ob dvigovanju težkega bremena nikoli ne pride do odstopa mrežnice, med delom tožnika in škodo, ki mu je nastala, ne obstoji pravno upoštevna vzročna zveza.
Posredovanje pri prostituciji, kot je opredeljeno v 186. čl. KZ, je sicer sorodno kaznivemu dejanju zvodništva iz 185. čl. istega zakona, vendar se od njega razlikuje po opisanih načinih izvršitve (pridobivanje, navajanje, spodbujanje, mamljanje ali kakršnokoli sodelovanje pri izročitvi ženske drugemu za prostitucijo). Ker je v obravnavanem primeru obtoženec na podlagi objavljenega oglasa najprej z zainteresiranimi ženskami vzpostavil kontakt, nato pa se v osebnih stikih z njimi dogovoril za način in mesto delovanja ter odvajanja dela "dobička", v vseh primerih pa polnoletnim in mladoletnim dekletom priskrbel tudi stranke, njegovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje zvodništva, kot to zmotno meni njegova zagovornica, pač pa so podani vsi zakoniti znaki posredovanja pri prostituciji po II. in I. odst. 186. čl. KZ/95.
Toženčevo nasutje gramoza na 150 m dolgi in 2 m široki poti, na kateri ima toženec sicer posest služnostne pravice hoje in vožnje, pomeni nedovoljeno in samovoljno ravnanje, zaradi katerega ima tožeča stranka ekonomski in pravni interes na sodno varstvo posesti.
Dejstvo, da prvi rubež premičnin ni bil opravljen, ker dolžnika ni bilo doma, še ni razlog za sklepanje, da je potrebno dovoliti novo sredstvo izvršbe.
Odškodninska obveznost tistega, ki je za škodo odgovoren je v poravnanju škode (1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Škodo je mogoče povrniti na več načinov. Temeljni način je v tem, da odškodninski zavezanec vzpostavi prejšnje stanje (1. odstavek 185. člena ZOR), če pa to ni mogoče ali pa če ni nujno, da to stori odškodninski zavezanec, pa tako, da plača denarno odškodnino (3. in 4. odstavek 185. člena ZOR). Če je odškodninski zavezanec sam vzpostavil prejšnje stanje (četudi po ponovnem škodnem dogodku), je njegova odškodninska obveznost odpadla. Škode ki je ni več, tudi ni več mogoče reparirati.
Ravnanje prvostopenjskega sodišča v nasprotju z določbo 4. odst. 286. člena ZPP lahko pomeni (relativno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 339. člena ZPP), če je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zakonitost se v tem kontekstu nanaša na uporabo materialnega prava, pravilnost pa na ugotovljeno dejansko stanje.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - odmera
Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je v zakonu jasno določena (drugi odstavek 38. člena ZIZ), zato je pritožbeno izvajanje o negotovosti uspeha rubeža v tem smislu pravno neupoštevno.