prekinitev postopka - stečaj pravdne stranke - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi stečaja pravdne stranke - prevzem postopka
ZPP ne določa, da se mora stečajni upravitelj strinjati z nadaljevanjem postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe stečajnega postopka, saj so pogoji za nadaljevaje postopka podani že tedaj, ko ga sodišče povabi, naj postopek prevzame.
Soposest stvari in posest služnosti sta različni vrsti posesti. Imata namreč različen objekt: pri soposesti stvari gre za situacijo, ko na isti stopnji posesti isto stvar poseduje več oseb, pri posesti služnosti pa ne gre za posest stvari, marveč za posest pravice in se giblje v mejah dejanske uporabe nepremičnine drugega v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti. Posestnik služne stvari in posestnik služnosti zato nista soposestnika.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršljivost odločbe
Ugovorne navedbe, da dolžnik nima osebnega avtomobila, niso razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe, saj v izpodbijanem sklepu niso konkretneje označene premičnine, ki naj bi bile predmet rubeža.
Če je upnik v predlogu za izvršbo uveljavljal tudi zakonite zamudne obresti od izvršilnih stroškov, sodišče pa je na takšen predlog izdalo računalniški obrazec sklepa o izvršbi, v katerem je le navedlo, v kolikšni višini se odmerijo stroški upnika (brez omembe obresti), ob tem pa ni predloga za izvršbo zavrnilo glede uveljavljenih zamudnih obresti, se šteje, da so upniku priznane tudi zamudne obresti od izvršilnih stroškov.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 58, 58.
disciplinski postopek
Podani so pogoji za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, če je delavec v podjetju, ki se ukvaja s predelavo mesnih izdelkov, odtujil 0,42 kg kraške pancete.
predlog za izvršbo - umik predloga za izvršbo - sodna taksa
V 4. odst. 40. člena ZIZ, ki ga je uporabilo tudi sodišče prve stopnje, je določeno, da če za predlog za izvršbo ni bila plačana sodna taksa (ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah), ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil.
Če upnik sporoči sodišču, da je dolžnik poravnal terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka, sodišče le ustavi postopek, pri tem pa ne razveljavi sklepa o izvršbi.
Za razliko od neto honorarja, ki predstavlja čisti dohodek avtorju brez odbitkov, terja tožnica v tej pravdi izplačilo bruto honorarja. To pomeni, da bo plačilo javnih dajatev bremenilo tožnico in ne naročnika kot toženo stranko, ki bo seveda temu ustrezno, prilagodil obračun avtorskega honorarja.
stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo
VSL0003622
ZTLR člen 15, 15/1, 15/2, 15, 15/1, 15/2. ZOR člen 218, 218. SZ člen 27, 31, 31/1, 33, 27, 31, 31/1, 33.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - solastnina
Pri upravljanju stanovanjske hiše gre za upravljanje solastne stvari. Po določilu 1. odst. 15. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar. Po določilu 2. odst. istega člena pa je za posle z rednim upravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti. Dogovor, ki ga sklene toliko lastnikov, da njihov delež presega polovico vrednosti hiše, je obvezujoč tudi za ostale solastnike hiše, ki takega dogovora niso sklenili.
Če solastnik ne plačuje stroškov in jih upravnik plača namesto njega, jih je upravičen zahtevati tudi po 218. členu ZOR. Pogodba o upravljanju samo pomeni dodaten dogovor med solastniki stanovanjske hiše, kako bodo urejena pogodbena razmerja med strankama, ki pa izhajajo iz zakonske določbe 33. člena SZ.
ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. ZPPSL člen 130, 130/2, 130, 130/2.
premoženjska korist
Predlagatelj mora vrniti doseženo korist. Stečajna masa je bila oškodovana za celoten vtoževani znesek, vendar tožena stranka koristi ni dosegla v celotnem znesku, zato je dolžan vrniti le doseženo korist.
Tožnikove navedbe v pritožbi se nanašajo na očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, kar ni razlog za izpodbijanje arbitražne odločbe po določbi 485. čl. ZPP/77.
Odškodninska obveznost tistega, ki je za škodo odgovoren je v poravnanju škode (1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Škodo je mogoče povrniti na več načinov. Temeljni način je v tem, da odškodninski zavezanec vzpostavi prejšnje stanje (1. odstavek 185. člena ZOR), če pa to ni mogoče ali pa če ni nujno, da to stori odškodninski zavezanec, pa tako, da plača denarno odškodnino (3. in 4. odstavek 185. člena ZOR). Če je odškodninski zavezanec sam vzpostavil prejšnje stanje (četudi po ponovnem škodnem dogodku), je njegova odškodninska obveznost odpadla. Škode ki je ni več, tudi ni več mogoče reparirati.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Ker je upnik predložil kot izvršilni naslov pravnomočno sodbo sodišča, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, mora dolžnik predlagati razveljavitev potrdila pred sodiščem, ki je potrdilo o izvršljivosti izdalo (4. odstavek 42. člena ZIZ).
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 443, 449, 449/2, 458, 458/1, 443, 449, 449/2, 458, 458/1.
premoženjska škoda - elementi odškodninskega delikta - nastanek škode - spor majhne vrednosti
V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko ugotovitev prvostopnega sodišča, da škoda ni nastala. Zaradi odsotnosti enega od štirih nujnih pogojev za prisojo odškodnine je bilo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilno uporabljeno materialno pravo.
ZZZDR člen 51, 51/1, 58, 58/1, 51, 51/1, 58, 58/1. ZIZ člen 272, 272.
zavarovanje terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - skupno premoženje zakoncev
Kadar je predlagana izdaja začasne odredbe v zavarovanje upnikove nedenarne terjatve iz naslova skupnega premoženja zakoncev (1. odstavek 51. člena in 1. odstavek 58. člena ZZZDR), za odločitev o verjetni izkazanosti terjatve ni bistveno, da imata zakonca poleg premoženja, na katerem je predlagano zavarovanje tudi drugo skupno premoženje ter da ima del skupnega premoženja v posesti zakonec, ki predlaga izdajo začasne odredbe.
ZOR člen 423, 423/1, 424, 424/1, 423, 423/1, 424, 424/1.
regresni zahtevek - delež
Tožeča stranka ne trdi, da je med pravdnimi strankami obstajal dogovor o deležu poplačila dolga osebi M., zato je svoj regresni zahtevek uperila zoper tožene stranke na podlagi 1. odstavka 424. člena ZOR po enakih delih. Na toženih strankah je bilo zato dokazno breme o drugačnem dogovoru med solidarnimi dolžniki. Ker torej tožene stranke niso uspele dokazati drugačnega notranjega razmerja pravdnih strank kot solidarnih dolžnikov, ima regresni zahtevek tožeče stranke zoper vse pritožnice podlago v 1. odstavku 423. člena in 1. odstavku 424. člena ZOR.
Ravnanje prvostopenjskega sodišča v nasprotju z določbo 4. odst. 286. člena ZPP lahko pomeni (relativno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 339. člena ZPP), če je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zakonitost se v tem kontekstu nanaša na uporabo materialnega prava, pravilnost pa na ugotovljeno dejansko stanje.