izbrisna tožba – materialnopravno neveljavna vknjižba – vknjižba, ki nima podlage v sodni odločbi – izvenknjižna etažna lastnina – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – vknjižba na podlagi sklepa izvršilnega sodišča – prodaja v izvršilnem postopku
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je bila predmet prodaje v izvršilnem postopku (izvenknjižne) etažne lastnine na poslovnem prostoru in ne solastniški delež nepremičnine, na kateri je stranka s tem poslovnim prostorom.
Odprava neskladja med pravnomočnim sklepom izvršilnega sodišča, na podlagi katerega je toženec pridobil lastninsko pravico, in vpisom, izvedenim na podlagi tega sklepa, lahko tožnica, ki ni sodelovala v zemljiškoknjižnem postopku, zahteva z izbrisno tožbo.
začasna odredba – izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe
Sodišče izkazanost pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe presoja na podlagi trditev upnika v predlogu za izdajo začasne odredbe in v predlogu predlaganih dokazov za pravno relevantne trditve upnika.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga
Ker je dedič predlog za oprostitev plačila sodne takse podal po zaključku zapuščinske obravnave in tudi po poteku 8 dnevnega roka za vložitev ugovora zoper izdan plačilni nalog, je takšen predlog prepozen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074026
OZ člen 142, 142/1, 179. ZPP člen 318, 318/1.
odgovornost za drugega – odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta starosti – razbremenitev krivde – dokazno breme – zamudna sodba – obrazložen odgovor na tožbo – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – napačna uporaba materialnega prava
Starši ogovarjajo za ravnanje otrok od dopolnjenega sedmega leta starosti (pa do polnoletnosti) krivdno. Dolžno ravnanje staršev opredeljuje vsebina roditeljske pravice. Starši ne odgovarjajo namesto odškodninsko odgovornega mladoletnika, pač pa njihova odgovornost temelji na njihovih opustitvah. Trditveno breme glede opustitev staršev je na tožeči stranki. Ker pa se krivda staršev domneva, je na njih dokazno breme, da ni bilo opustitve dolžnega ravnanja.
delilnik stroškov za dobavo toplotne energije – veljaven pravni temelj – podpis pogodbe – neupravičena obogatitev – dokazno breme
Glede na trditve tožene stranke, da je upravnik sestavil deleže brez podpisa tožene stranke, se je trditveno in dokazno breme o tem, da ji je upravnik predložil s strani vseh odjemalcev toplotne postaje podpisan delilnik stroškov, prevalilo na tožečo stranko.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožnik je po telefonu izrekel grožnje sodelavki, da bo ubil njo in njenega sodelavca. S takšnim ravnanjem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZASP člen 102, 102-2, 193, 193/1. ZAP Zakon o avtorski pravici (1978) člen 21, 22, 22/1, 22/6, 28, 28/2.
varstvo avtorske pravice - materialna avtorska pravica - prepoved reprodukcije in distribucije - avtor - avtorsko delo, nastalo v času trajanja delovnega razmerja
Stališče, da so bile materialne avtorske pravice skupine avtorjev gradbenih norm izključno in neomejeno prenesene na delodajalca (tožečo stranko oziroma njene pravne prednike), je zmotno. Ne držijo pritožbene navedbe, da je bila materialnopravna ureditev po ZAP enaka kakor po v času sojenja veljavnem ZASP. 2. točka 102. člena ZASP za kolektivna avtorska dela namreč določa, da so materialne avtorske pravice in druge avtorske pravice izključno in neomejeno prenesene na delodajalca, razen če ni s pogodbo določeno drugače. Navedena izjema v času nastanka obravnavanih gradbenih norm namreč še ni veljala, saj je bila zakonita cesija avtorskih pravic na delodajalca določena šele v besedilu ZASP, ki je začel veljati 29.4.1995.
plačilo razlike plače – višji količnik – javni uslužbenci – načelo enako plačilo za enako delo
Dejstvo, da je tožnik občasno zamenjaval sodelavca, še ni razlog zato, da bi bil upravičen do vtoževane razlike v plači oziroma, da je bilo kršeno načelo enakega plačila za enako delo, če mu razlika ni bila izplačana. Tožnik in sodelavec sta opravljala delo vsak na svojem tipu zrakoplova, zato je potrebno zaključiti, da njuno delo ni bilo enako.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. ZDSS-1 člen 58, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 244.
bolniški stalež - procesne predpostavke
Določba 244. člena POZZ, po kateri osebni zdravnik pri zavarovancu ne more ugotoviti začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, in od izdaje zadnjega sklepa še ni preteklo 30 dni, razmejuje pristojnosti osebnega in imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije in ne pomeni, da je sodno varstvo zavarovanca, ko v socialnem sporu izpodbija odločbo zdravstvene komisije v zvezi z odločbo imenovanega zdravnika glede zaključka bolniškega staleža in uveljavlja njegovo ugotovitev tudi po datumu zaključka, omejeno na ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo le za obdobje 30 dni od izdaje zadnjega sklepa imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije.
pravočasnost pritožbe – fikcija vročitve – iztek roka na nedeljo
Obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga naslovnik mora dvigniti, je bilo puščeno v hišnem predalčniku dne 17. 8. 2012. Od tega dne je tekel 8-dnevni rok za pritožbo zoper sodbo in je potekel 9. 9. 2012. Ker je bila na ta dan nedelja, je rok potekel naslednjega dne, to je 10. 9. 2012. Toženec je vložil pritožbo dne 11. 9. 2012, kar je prepozno.
Tožnik, ki ni več zmožen za opravljanje pridobitnega dela, se razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine. O izplačevanju in višini invalidske pokojnine bo odločil toženec s posebno odločbo.
ZZZPB člen 31, 45. ZUP člen 7, 63, 65, 65/1, 67. ZPP člen 2. ZDSS-1 člen 58, 63.
brezposelnost – denarno nadomestilo – rok – bolezen
V kolikor je tožnik že ob pravočasni prijavi v evidenco brezposelnih oseb podal tudi ustni predlog, da se mu prizna pravica do denarnega nadomestila, bi moral toženec postopati po določbah ZUP, sprejeti njegovo zahtevo na zapisnik in ga nadalje pisno pozvati, da vlogo ustrezno popravi. Izročitev pisne vloge oziroma predpisanega obrazca in napotitev tožnika k drugemu referentu oziroma drugi službi znotraj toženca ni postopanje, ki bi bilo skladno z določili 63., 65., 67. člena ZUP niti z določilom 7. člena ZUP. Zato je potrebno ugotoviti, ali je tožnik ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb podal tudi predlog za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
V kolikor je tožnik zahtevo za denarno nadomestilo podal šele po poteku 60 dni od prenehanja zavarovanja, pa je potrebno ugotoviti, ali je bila pri tožniku podana takšna bolezen, da mu je onemogočala vložitev te zahteve. Rok za vložitev zahteve za denarno nadomestilo iz 31. člena ZZZPB ne teče zaradi bolezni, ki je takšne narave oziroma teže, da zavarovancu onemogoča vložitev zahteve za denarno nadomestilo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0021572
Rimska konvencija člen 4, 4/1, 4/2, 7, 7/2. ODZ paragraf 1000, 1000/2.
OZ člen 35, 37, 375, 375/1, 375/2, 381, 1057, 1057/2. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZN člen 4.
ZOR člen 400, 400/3. ZPP člen 3, 3/3.
notarski zapis kot izvršilni naslov - uradni preizkus - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - avtonomija strank - načelo formalne legalitete - prisilni predpisi - kreditna pogodba - obrestovanje obresti - posebno kogentni predpis - rimska konvencija - uporaba lex fori - javni interes - varstvo potrošnikov - varstvo pravice do socialne varnosti in pravice do osebnega dostojanstva
Notarski zapis ima učinek izvršilnega naslova le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava. Namen te omejitve je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči, torej preprečiti, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. S soglasjem k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa dolžnik sicer v okviru dopustne avtonomije privoli, da upniku ni potrebna pot pravde, a to še ne pomeni, da upnik s tem pridobi možnost doseči protipraven učinek, ki ga v pravdi ne bi mogel; torej pridobiti izvršilni naslov za obveznost, ki je v nasprotju s kogentno normo. Pojasnjeno stališče ne pomeni odstopa od načela formalne legalitete, saj v delu, ki ni skladen s prisilnimi predpisi, notarski zapis ni izvršilni naslov.
Prepoved obrestovanja obresti, opredeljena v prvem in drugem odstavku 375. člena OZ pomeni vsaj v primeru potrošniške pogodbe posebno kogentni predpis, ki ga slovensko sodišče uporabi ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za pogodbo.
umik tožbe – ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – vrednost spornega predmeta
Določba 1. odst. 24. čl. ZOdvT, ki določa, da se v individualnih delovnih sporih v zvezi s ponavljajočimi dajatvami vrednost predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev, se skladno s sodno prakso ne uporablja za spore, ki se nanašajo na že zapadle plače.
oprostitev plačila sodne takse – čas odločanja o predlogu za taksno oprostitev
Za odločitev o oprostitvi plačila sodne takse je odločilen trenutek vložitve tožbe.
V premoženje, ki se upošteva pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, se poleg rednih prihodkov upošteva tudi znesek prejete odškodnine in tudi dejstvo, da je tožnik skupni lastnik stanovanja.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4. ZPIZ-1 člen 12, 249. ZPIZ člen 269, 273. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 274.
nova odmera pokojnine
Tožniku je bila pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno priznana, zato je toženec predlog za ponovno odmero pokojnine v višjem znesku z upoštevanjem funkcionalnega dodatka, utemeljeno zavrgel.
ZIZ člen 29a, 38, 38/5, 179. ZOdvT tarifna številka 3467. OT tarifna številka 20. ZPP člen 113, 113/1, 114, 114/1, 155, 165, 165/3.
stroški postopka – potrebnost stroškov – poziv za pospešitev postopka – stroški pristopa na ogled za opravo cenitve nepremičnine – udeležba na naroku – narok v izvršilnem postopku – obrazložena vloga – potrebnost pritožbe – utemeljitev potrebnosti stroškov
Za izvršbo so potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka, ne pa vsi upnikovi stroški.
V določbah ZIZ, ZPP in ZOdvT ni najti pravne podlage za priznanje nagrade in stroškov za udeležbo upnika in njegovega pooblaščenca na ogledu za cenitev nepremičnine.
Pri odločanju o pritožbenih stroških, glede katerih je odločitev pridržana za končno odločbo, mora sodišče prve stopnje upoštevati končni uspeh strank glede na prvotno izpodbijano odločbo.
PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066060
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1.
zastaranje pregona – relativno zastaranje – milejši predpis
Če je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni bil seznanjen s kršitvijo, mora biti postopek o prekršku začet v tridesetih dneh od storitve prekrška.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je odpovedala tožniku delovno razmerje po preteku 30 dnevne poskusne dobe. Komisija je namreč ocenila, da tožnik pri poskusnem delu ni izpolnil pričakovanega rezultata. Tožena stranka takšne odpovedi ni utemeljila z ustreznimi vsebinskimi razlogi, kar bi tožniku omogočalo, da bi jo v sodnem postopku lahko izpodbijal. Odpoved vsebuje zgolj pavšalno navedbo, da tožnik ni izpolnil pričakovanih rezultatov dela, poleg tega ne vsebuje opozorila na varstvo pravic v času brezposelnosti. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 6. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
ZP-1 člen 56, 62a, 66, 66/5, 151, 151/1, 163, 163/1. ZUP člen 91, 98. Uredba o organih v sestavi ministrstev člen 1.
odločba o prekršku – zahteva za sodno varstvo – odločanje o zahtevi za sodno varstvo – vročanje – izrek
Prepozna je pritožba prekrškovnega organa, saj se vročitev sodbe izkazuje z vročilnico.
Če sodišče ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo ugotovi, da je izrek odločbe o prekršku prekrškovnega organa nerazumljiv, lahko samo spremeni in ustavi postopek o prekršku, ne more pa odločbe razveljaviti.