OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074026
OZ člen 142, 142/1, 179. ZPP člen 318, 318/1.
odgovornost za drugega – odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta starosti – razbremenitev krivde – dokazno breme – zamudna sodba – obrazložen odgovor na tožbo – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – napačna uporaba materialnega prava
Starši ogovarjajo za ravnanje otrok od dopolnjenega sedmega leta starosti (pa do polnoletnosti) krivdno. Dolžno ravnanje staršev opredeljuje vsebina roditeljske pravice. Starši ne odgovarjajo namesto odškodninsko odgovornega mladoletnika, pač pa njihova odgovornost temelji na njihovih opustitvah. Trditveno breme glede opustitev staršev je na tožeči stranki. Ker pa se krivda staršev domneva, je na njih dokazno breme, da ni bilo opustitve dolžnega ravnanja.
delilnik stroškov za dobavo toplotne energije – veljaven pravni temelj – podpis pogodbe – neupravičena obogatitev – dokazno breme
Glede na trditve tožene stranke, da je upravnik sestavil deleže brez podpisa tožene stranke, se je trditveno in dokazno breme o tem, da ji je upravnik predložil s strani vseh odjemalcev toplotne postaje podpisan delilnik stroškov, prevalilo na tožečo stranko.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga
Ker je dedič predlog za oprostitev plačila sodne takse podal po zaključku zapuščinske obravnave in tudi po poteku 8 dnevnega roka za vložitev ugovora zoper izdan plačilni nalog, je takšen predlog prepozen.
začasna odredba – izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe
Sodišče izkazanost pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe presoja na podlagi trditev upnika v predlogu za izdajo začasne odredbe in v predlogu predlaganih dokazov za pravno relevantne trditve upnika.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – resna nevarnost – prisilna hospitalizacija
Poleg obstoja duševne bolezni mora biti vedno izkazana tudi „resna nevarnost“, ki jo bolni predstavlja sebi ali drugim. Pravni standard resna nevarnost je odprt in konkretnim primerom prilagodljiv standard. Za izpolnitev pogoja zdravljenja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve je potreben obstoj konkretnih dejanj pridržane osebe, ki predstavljajo nevarnost zanj ali za okolico. Ugotovljene morajo biti konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin.
ZIZ člen 29a, 38, 38/5, 179. ZOdvT tarifna številka 3467. OT tarifna številka 20. ZPP člen 113, 113/1, 114, 114/1, 155, 165, 165/3.
stroški postopka – potrebnost stroškov – poziv za pospešitev postopka – stroški pristopa na ogled za opravo cenitve nepremičnine – udeležba na naroku – narok v izvršilnem postopku – obrazložena vloga – potrebnost pritožbe – utemeljitev potrebnosti stroškov
Za izvršbo so potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka, ne pa vsi upnikovi stroški.
V določbah ZIZ, ZPP in ZOdvT ni najti pravne podlage za priznanje nagrade in stroškov za udeležbo upnika in njegovega pooblaščenca na ogledu za cenitev nepremičnine.
Pri odločanju o pritožbenih stroških, glede katerih je odločitev pridržana za končno odločbo, mora sodišče prve stopnje upoštevati končni uspeh strank glede na prvotno izpodbijano odločbo.
PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066060
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1.
zastaranje pregona – relativno zastaranje – milejši predpis
Če je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni bil seznanjen s kršitvijo, mora biti postopek o prekršku začet v tridesetih dneh od storitve prekrška.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. ZDSS-1 člen 58, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 244.
bolniški stalež - procesne predpostavke
Določba 244. člena POZZ, po kateri osebni zdravnik pri zavarovancu ne more ugotoviti začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, in od izdaje zadnjega sklepa še ni preteklo 30 dni, razmejuje pristojnosti osebnega in imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije in ne pomeni, da je sodno varstvo zavarovanca, ko v socialnem sporu izpodbija odločbo zdravstvene komisije v zvezi z odločbo imenovanega zdravnika glede zaključka bolniškega staleža in uveljavlja njegovo ugotovitev tudi po datumu zaključka, omejeno na ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo le za obdobje 30 dni od izdaje zadnjega sklepa imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi
Tožnica (poslovodja) je v določenem obdobju, ko je odšla na porodniški dopust, odtujila več prodajnih artiklov iz trgovine. Kršitve je storila na način, da je naknadno spreminjala račune, ki so bili izdani kupcem v navedeni trgovini, pri čemer je blago za sebe na računih nedovoljeno kompenzirala z blagom, ki se je pokazal kot višek v trgovini, ali pa ga kompenzirala za darilni bon, poleg tega pa je nekaterim artiklom nepooblaščeno zniževala cene. S takšnim ravnanjem je povzročila toženi stranki škodo. Tožničino ravnanje predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti tožnice, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in kršitev 35. člena ZDR in v skladu s 2. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
pravočasnost pritožbe – fikcija vročitve – iztek roka na nedeljo
Obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga naslovnik mora dvigniti, je bilo puščeno v hišnem predalčniku dne 17. 8. 2012. Od tega dne je tekel 8-dnevni rok za pritožbo zoper sodbo in je potekel 9. 9. 2012. Ker je bila na ta dan nedelja, je rok potekel naslednjega dne, to je 10. 9. 2012. Toženec je vložil pritožbo dne 11. 9. 2012, kar je prepozno.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4. ZPIZ-1 člen 12, 249. ZPIZ člen 269, 273. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 274.
nova odmera pokojnine
Tožniku je bila pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno priznana, zato je toženec predlog za ponovno odmero pokojnine v višjem znesku z upoštevanjem funkcionalnega dodatka, utemeljeno zavrgel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi - rok za odpoved
Ker je tožena stranka za kršitve, ki so se očitale tožniku, izvedela najkasneje na zagovoru, pri čemer je v nadaljevanju podala tožniku izredno odpoved šele po preteku več kot 5 mesecev, takšna odpoved zaradi prekoračitve 30 – dnevnega subjektivnega roka ni zakonita (110/2 čl. ZDR).
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – kaznivo dejanje – grdo ravnanje - zagovor - pravica do zagovora
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je fizično obračunal z učencem 9. razreda, tako da ga je med četrto šolsko uro vpričo drugih učencev z obema rokama močno prijel za vrat, začel stresati in premetavati ter ga vrgel na tla. S tem ravnanjem je tožnik izpolnil vse znake kaznivega dejanja grdega ravnanja po 146. členu KZ, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji člena 111/1 ZDR.
Tudi potek roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, do katerega bi prišlo v primeru preložitve zagovora zaradi tega, ker se delavec v roku za podajo izredne odpovedi sploh ne bi mogel zagovarjati, je lahko razlog, zaradi katerega od delodajalca ni utemeljeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči.
Tožena stranka je pri določitvi ocene v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v letu 2008 delo sicer opravil zelo kvalitetno in je tudi dosegel delovne rezultate, ki so bili nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je tudi sprejel oceno zelo dobro, vendar pa ni dosegel rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o oceni delodajalca o delu tožnika ter sklepa komisije za preizkus ocene ni utemeljen.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku izdala „sklep o prekinitvi delovnega razmerja iz poslovnega razloga, ki po svoji vsebini pomeni redno odpove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi prvega odstavka 88. člena ZDR. Delodajalec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je v skladu s 109. členom ZDR dolžan delavcu plačati odpravnino v višini, ki je odvisna od povprečno prejete plače v zadnjih treh mesecih dela pri delodajalcu in trajanja zaposlitve.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0021572
Rimska konvencija člen 4, 4/1, 4/2, 7, 7/2. ODZ paragraf 1000, 1000/2.
OZ člen 35, 37, 375, 375/1, 375/2, 381, 1057, 1057/2. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZN člen 4.
ZOR člen 400, 400/3. ZPP člen 3, 3/3.
notarski zapis kot izvršilni naslov - uradni preizkus - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - avtonomija strank - načelo formalne legalitete - prisilni predpisi - kreditna pogodba - obrestovanje obresti - posebno kogentni predpis - rimska konvencija - uporaba lex fori - javni interes - varstvo potrošnikov - varstvo pravice do socialne varnosti in pravice do osebnega dostojanstva
Notarski zapis ima učinek izvršilnega naslova le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava. Namen te omejitve je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči, torej preprečiti, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. S soglasjem k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa dolžnik sicer v okviru dopustne avtonomije privoli, da upniku ni potrebna pot pravde, a to še ne pomeni, da upnik s tem pridobi možnost doseči protipraven učinek, ki ga v pravdi ne bi mogel; torej pridobiti izvršilni naslov za obveznost, ki je v nasprotju s kogentno normo. Pojasnjeno stališče ne pomeni odstopa od načela formalne legalitete, saj v delu, ki ni skladen s prisilnimi predpisi, notarski zapis ni izvršilni naslov.
Prepoved obrestovanja obresti, opredeljena v prvem in drugem odstavku 375. člena OZ pomeni vsaj v primeru potrošniške pogodbe posebno kogentni predpis, ki ga slovensko sodišče uporabi ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za pogodbo.
ZASP člen 146, 146/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/7, 157a, 157a/2, 158, 158/1, 158/2, 168, 168/3, 169. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
javna priobčitev komercialnih fonogramov - skupni sporazum - razlaga skupnega sporazuma - svet za avtorsko pravo - kolektivna organizacija - civilna kazen - plačilo DDV - stroški z odkrivanjem kršitev
Sodišču ni treba zaprositi za razlago skupnega sporazuma Svet za avtorsko pravo. Postopek pred Svetom za avtorsko pravo lahko začne le tisti, ki za začetek postopka izkaže pravni interes. Ta predpostavka je jasno določena v 2. odstavku 157a. člena ZASP. Sodišča pri odločanju o sporih ne zasledujejo prav nikakršne lastne pravne koristi, temveč ravnajo tako po uradni dolžnosti. Poleg tega je zahtevek tožeče stranke zoper tisto osebo, ki s tožečo stranko (kot kolektivno organizacijo) ne sklene pogodbe, očitno zakonski. Zakon pa sodišče sme in celo mora razlagati samo.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
plača – regres za letni dopust – delovno razmerje – zaupno razmerje – odstop terjatve – odstop terjatve iz delovnega razmerja
Delovno razmerje je zaupno razmerje, saj lahko obstaja le med delavcem in delodajalcem, zato terjatev iz tega razmerja ni mogoče odstopiti s pogodbo, kot to določa prvi odstavek 417. člena OZ. Zaradi tega tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatev ni aktivno legitimirana od tožene stranke zahtevati plačila plače in regresa za letni dopust, ki ga je delavec tožene stranke odstopil tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatev.
Storilec, ki je moral glede na svoje delo poznati posebna pravna pravila, ki jih je uporabljal pri opravljanju dejavnosti, ni bil v opravičljivi pravni zmoti.