OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079002
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-4.
odškodninska odgovornost – zavarovalna pogodba – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – ekskulpacija – možnost obravnavanja pred sodiščem
Podlaga tožbenemu zahtevku v tej pravdi je dejstvo, da naj bi toženec povzročil prometno nesrečo pod vplivom alkohola, kar vodi v izgubo zavarovalnih pravic. Takšnih pravnih posledic se zavarovanec lahko reši le, če dokaže, da njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastankom prometne nezgode.
dokazno breme – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica ni dokazala utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini, saj ni predložila cenika, v skladu s katerim naj bi zaračunala višino dolgovanega pavšalnega nadomestila in obratovalnih stroškov. Stališče sodišča prve stopnje, da mora tožnica dokazati, da je vtoževane zneske po računih obračunala ob upoštevanju pavšalnih cen iz cenika, kar je bilo med pravdnima strankama sporno, je pravilno.
kreditna pogodba – izpisek iz poslovnih knjig – trditveno in dokazno breme
Tožnik v konkretnem primeru vtožuje plačilo obveznosti (vračilo glavnice kredita in obresti) po kreditni pogodbi. Ker toženec obstoja takšnega pogodbenega razmerja ni prerekal, skliceval pa se je na ustni dogovor glede odloga izpolnitve obveznosti, je bilo na njem tudi trditveno in dokazno breme o obstoju tovrstnih modalitet pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti.
izterjava iste terjatve v novem postopku - pravnomočna odločitev o ugovoru - objektivne meje pravnomočnosti - materialna pravnomočnost - ne bis in idem - pravna varnost dolžnika
Upnik je konkludentno sprejel odločitev, da se izvršilni postopek zaradi uveljavitve njegove terjatve do zapustnika zoper dolžnico (kot dedinjo po prvotnem dolžniku) ne bo več nadaljeval, zato je pravno nedopustno, da svojo terjatev zoper dolžnico ponovno uveljavlja v novem izvršilnem postopku.
Ne glede na to, da postane pravnomočen samo izrek sodne odločbe, so za oceno, kaj pomeni določena odločitev v izreku sodne odločbe in kakšne učinke ima ta odločitev na pravno razmerje med strankama, pomembni tudi razlogi sodne odločbe.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi
V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
izključna krajevna pristojnost – spor o stvarnih pravicah na nepremičninah – delitev nepremičnega skupnega premoženja
Za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah gre tudi v primeru, če se s tožbo zahteva ugotovitev deležev zakoncev na skupnem premoženju, v katero spadajo tudi te nepremičnine.
avtorski honorar – male avtorske pravice – glasbena dela tujih avtorjev – odpoved avtorskim pravicam
Tožena stranka je tista, ki je dolžna izkazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Tožena stranka je res zatrjevala, da so se tuji avtorji predvajanih glasbenih del odpovedali svojim materialnim avtorskim pravicam, vendar teh trditev ni dokazala.
izvrševanje kazenskih sankcij – prestajanje kazni zapora - nadomestna izvršitev kazni zapora – delo v splošno korist
Čeprav je izpolnjen objektivni pogoj za alternativni način izvršitve kazni zapora, dolžina pravnomočno izrečene kazni zapora, odločitev o takšnem načinu izvršitve kazni ni obvezna, ampak je fakultativna.
S kaznijo, še posebej zaporno se uveljavljata dva temeljna namena, to je povračilnost in preprečevanje, ki ju je mogoče doseči z ustrezno individualizacijo kazni, to je z njeno prilagoditvijo nevarnosti konkretnega kaznivega dejanja in storilčevi osebnosti. Niso pa odločilne okoliščine, ki so povezane z zaposlitvenimi razmerami obsojenke oziroma zdravstveno oskrbo njenih pacientov.
Teža kaznivega dejanja, okoliščine storitve, obnašanje po storitvi in očitna nekritičnost obsojenke do lastnega ravnanja, v primerjavi s posledicami, ki bodo zadele njeno ambulanto in paciente, ne opravičujejo predlaganega načina izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist.
ZDR člen 7, 7/2, 72, 129, 204, 204/4. ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/3. ZDR člen 206. OZ člen 347, 347/1, 365.
plačilo razlike plače – sodno varstvo – denarna terjatev – dodatek za delovno dobo – poprava vloge – vloga vezana na rok – zastaranje – zakonske zamudne obresti – občasne terjatve – poslovodna oseba
Zahtevek na plačilo razlik v plači v višini dodatka za delovno dobo je denarna terjatev, ki jo lahko delavec v skladu s 4. odst. 204. člena ZDR neposredno uveljavlja pred delovnim sodiščem.
Ker je tožnik vložil nepopolno tožbo in jo je nato dopolnjeno izročil sodišču v odrejenem roku, se pravočasnost te vloge (tudi glede zastaralnega roka) presoja glede na tisti dan, ko je bila prvič vložena. Zato je bilo v skladu s 365. členom OZ zastaranje vtoževanih zneskov neto razlik v plači pretrgano pred potekom petletnega zastaralnega roka za terjatve iz delovnega razmerja. Zakonske zamudne obresti od razlik v plači kot občasnih terjatev zastarajo v triletnem zastaralnem roku.
Stranki se v pogodbi o zaposlitvi ne moreta dogovoriti, da tožniku pravica do dodatka za delovno dobo ne pripada, saj se po določbi 2. odst. 7. člena ZDR lahko s pogodbo o zaposlitvi določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše od zakonskih.
Sodišče je s sklepom predlagatelja pozvalo, da v določenem roku predloži originalno listino. Predlagatelj na ta sklep ni reagiral, saj ni priložil listine, prav tako ni predlagal podaljšanja roka niti ni predlagal postopka vzpostavitve pravnega naslova. Zaradi takšne neaktivnosti strank pa ni razloga, da bi pritožbeno sodišče obravnavalo nepopolno pritožbo.
OZ člen 288. ZIZ člen 34, 34/2, 52, 137, 143, 143/1, 143/2, 143/3, 259, 260, 260/1, 260/1-4. ZPP člen 151, 151/1.
blokada denarnih sredstev - predlog za omejitev izvršbe - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - nezapadle občasne terjatve - stroški oprave neposrednih dejanj izvršbe
Namen določila prvega odstavka 143. člena ZIZ je zgolj v tem, da upniku ni treba vedno znova zahtevati izvršbe ob zapadlosti občasnih dajatev.
Blokada denarnih sredstev v višini še nezapadlih občasnih dajatev preživnine ni dopustna pred njihovo zapadlostjo, razen če izvršilno sodišče hkrati tudi dovoli predhodno odredbo v obliki prepovedi organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska še nezapadlih občasnih dajatev, za kar pa morajo biti izpolnjeni posebni zakonski pogoji.
Ko upnik v izvršbi ne more doseči, da se poseže na dolžnikova sredstva pod zakonsko omejitev, tako tudi ni dopustno, da bi banka, ki vodi dolžnikov račun, dosegla poplačilo svoje terjatve stroškov, mimo prisilne omejitve in pred ostalimi dolžnikovimi upniki. Če gre za stroške oprave neposrednih dejanj izvršbe, imajo ti pomen izvršilnih stroškov.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20. ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. ZIZ člen 272. ZUTD člen 129. ZZDT člen 8.
začasna odredba - zavarovalna podlaga
Tožnik s tožbo izpodbija odločbo toženca, s katero ga je vključil v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ kot osebo s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po eni izmed točk 1. odstavka 15. člena ZZVZZ in sama plačuje prispevek za zavarovanje. Ker tožnik ni verjetno izkazal, da že ima status zavarovanca na drugi podlagi, ni verjetno izkazano, da terjatev obstoji oziroma bo nastala, zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se razveljavile odločbe in tožniku priznal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, kar neutemeljeno uveljavlja s predlogom za izdajo začasne odredbe.
Toženka ni pravočasno plačala terjane takse, saj iz podatkov v spisu izhaja, da denarno nakazilo ni bilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča niti v treh delovnih dneh po izteku petnajstdnevnega roka za plačilo sodne takse, prav tako ni toženka dostavila dokazila o plačilu sodne takse pred pretekom petnajstdnevnega roka za njeno plačilo.
odmera sodne takse od primarnega in podrejenega zahtevka
Za postopek na posamezni stopnji vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, se plača enkratna taksa, razen če zakon ne določa drugače. Taksa se plačuje od vrednosti zahtevka, za katerega se uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek. Ker primarni in podrejeni tožbeni zahtevek ne temeljita na isti pravni podlagi je potrebno sodno takso odmeriti posebej od primarnega in posebej od podrednega zahtevka.
notarski zapis kot izvršilni naslov – zapadlost terjatve
Utemeljeno je ugovorno zatrjevanje dolžnika o nezapadlosti upnikove terjatve iz v notarskem zapisu zapisane kreditne pogodbe, saj upnik ni izpolnil pogojev za nastop zapadlosti terjatve, kot so bili dogovorjeni v kreditni pogodbi.
Sodišče prve stopnje je tožencu, ki je v pravdi v celoti propadel, naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnice. Izpodbijana prvostopna odločitev temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP, ki kot edino merilo povrnitve pravdnih stroškov uzakonja merilo končnega uspeha v pravdi (korigirano zgolj z načelom krivde – 156. člen ZPP).
Delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo (tožena stranka ni dokazala, da je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi), zato je tožničin reparacijski in reintegracijski zahtevek utemeljen.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – dejansko vprašanje – pasivna legitimacija – protispisnost
Toženka svojo pasivno legitimacijo v tej pravdi zanika s sklicevanjem na nepravilno ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju pravnega razmerja med pravdnima strankama. Trdi namreč, da ni naročila storitve pri tožniku, temveč je to storil njen zastopnik kot fizična oseba v svojem imenu in za svoj račun. Navedeno je dejansko vprašanje obstoja soglasja o pravnem poslu med pravdnima strankama, zato izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje glede takšnega dejstva v pritožbenem postopku ni dopustno.
Protispisnost je podana zgolj, če obstaja nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in vsebino teh listin. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov. Ugotovitev sodišča, da je del pogodbe v nasprotju s strankinimi trditvami, pa ne pomeni takšnega napačnega prenosa vsebine listine v razloge.
poslovni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Upad naročil za delo tožnika (na delovnem mestu ličar), s tem pa tudi odpovedni razlog, je nastal že pred dvema letoma. Odpoved je bila tožniku podana po poteku šestih mesecev od nastanka utemeljenega razloga, kar je po poteku roka iz šestega odstavka 88. člena ZDR, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.