Tožnik je imel v času prometne nesreče s toženko sklenjeno pogodbo o zavarovanju avtomobilskega kaska. Ker pa je tožnik po nesreči nesporno užival alkohol, je onemogočil ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti ob nesreči.
Zavarovanec lahko vselej dokaže , da ob nezgodi ni bil vinjen.
ZOR člen 154, 154/1, 156, 156/1, 185, 185/2, 195/1, 154, 154/1, 156, 156/1, 185, 185/2, 195/1.
odstranitev škodne nevarnosti - škoda - vzpostavitev v prejšnje stanje - denarna odškodnina
S posegom tožene stranke v zemljišče tožnice je nastala škoda na zemljišču tožnice in ne gre za škodo, ki bi šele grozila s sosednjega zemljišča. Uporabiti je treba splošne določbe o povrnitvi škode.
Zgraditev opornega zidu lahko predstavlja vzpostavitev v prejšnje stanje.
upravljanje večstanovanjskih hiš - pogodba o upravljanju - upravljalec do sklenitve pogodbe
Organizacija, ki se ukvarja z upravljanjem v večstanovanjskih hišah, je na podlagi 2. odst. 145. čl. Stanovanjskega zakona (SZ) pooblaščena, da opravlja naloge iz tega zakona do sklenitve pogodbe iz 22. čl. SZ, le v primeru, če je pred uveljavitvijo SZ s hišnim svetom ali skupnostjo stanovalcev sklenila pogodbo o upravljanju (2. odst. 46. čl. Zakona o stanovanjskem gospodarstvu).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM10077
ZPP (1977) člen 442, 442. ZIP člen 48, 267, 268, 48, 267, 268.
motenje posesti - začasna odredba ex offo - začasna odredba na predlog stranke
Edino v motenjskih pravdah je predlagano zavarovanje lahko identično postavljenemu zahtevku za uveljavljeno posestno varstvo. Tako zavarovanje, kot zahtevek za posestno varstvo, namreč, zasledujeta isti namen, ki je v tem, da se sporna razmerja med strankami uredijo na hiter in enostaven način.V primeru, če izdajo začasne odredbe predlaga tožeča stranka je treba izvesti postopek, kot pri zavarovanju nedenarne terjatve po določilih ZIP (člena 267 in 268 ZIP).
odmera stroškov za izvedenca - stroški postopka - normirani stroški
Po izvedencu ocenjeni normirani stroški ne morejo presegati 10% bruto višine nagrade razen, če so dokumentirani. V tem primeru je višina dejanskih stroškov odvisna od višine, ki jo določi Vlada.
Ne dovolj osvetljeno stopnišče s sorazmerno majhnim podestom kot prehodno površino med vhodnimi in nihajnimi vrati in začetkom stopnišča (ugotovljena razdalija v obsegu 80 cm), predstavlja nevarno območje, na katerem lahko pride do nastanka škode, torej nevarno stvar.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30002
KZJ člen 50, 50/1, 168, 168/2, 50, 50/1, 168, 168/2. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-3, 372, 372/1, 372/1-3.
ne bis in idem - izgon tujca iz države - ponarejanje denarja
Sodišče je kršilo načelo "ne bis in idem", ko je obdolženca z napadeno sodbo ponovno spoznalo za krivega kaznivega dejanja ponarejanja denarja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 168. člena KZJ in mu ponovno izreklo kazen enega leta in šest mesecev zapora ter varnostni ukrep izgona tujca iz države za čas pet let, čeprav je bil za isto kaznivo dejanje že pravnomočno obsojen.
Če oporočitelj zna napisati kratke sestavke in pozna tudi številke, je zadoščeno pogoju iz čl. 64/1 ZD o znanju branja in pisanja za napravo veljavne oporoke.
Na podlagi II. odstavka 131. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93, ZPPSL) prenehajo le ločitvene pravice, ki so bile pridobljene dva meseca pred dnem začetka stečajnega postopka z izvršbo in zavarovanjem, torej v sodnem postopku. Zakonske in pogodbene ločitvene pravice pa ostanejo v veljavi ne glede na čas njihovega nastanka (komentar ZPPSL, str.
218).
Ker je bila z zastavljenim vozilom zavarovana pretekla obveznost, gre za primer iz III. odstavka 125. člena ZPPSL, naklanjanje ugodnosti upniku, katerega terjatev proti dolžniku je obstajala že preden je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje in je upnik zaradi njega prejel več kot bi prejel kot stečajni upnik v primeru, da dejanje ne bi bilo storjeno.
Na prvi narok je tožena stranka prišla, izostanek tožeče stranke iz opravičenega vzroka, tudi če gre za prvi narok, pa ne more povzročiti procesnopravnih posledic iz II. odstavka 499. člena ZPP. Sodišče prve stopnje mora o opravičenosti izostanka z naroka najprej odločiti, saj mora tožeča stranka ob prejemu vabila za naslednji narok vedeti, da njen izostanek ni bil opravičen, in kakšne bodo pravne posledice, če se naslednjega naroka ne bo udeležila.
Uporaba deviz in drugih mednarodnih meril vrednosti je dopustna kot vrednostna osnova v pogodbah med domačimi osebami (valutna klavzula).
Prepovedano pa je določanje pogodbenih obveznosti v tuji valuti. V kolikor posamezna pogodba takšno določbo vsebuje, je zaradi tega sicer veljavna, kršitev navedene prepovedi pa ima za posledico, da izpolnitve takšne obveznosti ni mogoče sodno uveljavljati v tuji valuti. Ni pa nobene ovire za utemeljenost zahtevka za plačilo v domačem denarju.
ZPP (1977) člen 186, 189, 313, 313/3, 333/2, 186, 189, 313, 313/3, 333/2. ZOR člen 122, 122/2, 132, 132/2, 132/3, 122, 122/2, 132, 132/2, 132/3.
dvostranska pogodba - ugovor neizpolnjene pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Posledica razdrte pogodbe je, da mora vsaka stranka vrniti to, kar je na podlagi pogodbe prejela (drugi odstavek 132. člena ZOR). Če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega veljajo za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb (tretji odstavek 132. člena ZOR). Obe stranki sta torej po razdrti pogodbi dolžni sočasno izpolniti svojo obveznost (drugi odstavek 122. člena ZOR). To pomeni, da je toženec dolžan izročiti stanovanje takrat, ko mu bo tožnik vrnil kupnino.Tako je očitno, da je zahtevek iz nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom, saj je za pravilno uporabo citiranih določil ZOR o obeh zahtevkih potrebno odločiti hkrati.
Istega dne, ko je bila izdana izpodbijana sodba zaradi izostanka, je na sodišče prispela toženčeva vloga, kjer uveljavljenemu tožbenemu zahtevku oporeka. Na tej vlogi je sicer zaznamek, da je bila razpravljajočemu sodniku predložena šele dan kasneje, vendar ta okoliščina ne more iti tožencu v škodo. Šteje namreč dan prispetja vloge na sodišče, ki je bil v obravnavani zadevi dan razpisanega naroka za glavno obravnavo in kar pomeni, da je toženec tožbenemu zahtevku pravočasno oporekal.
Načelno je pritrditi pritožbenim izvajanjem o namenu in pomenu denarne satisfakcije, ki tudi ne sme iti na roko težnjam, nezdružljivim z naravo in namenom odškodnine (čl. 200/II ZOR). Vendar je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo le treba upoštevati načelo individualizacije in konkretne okoliščine vsakega oškodovanca.
potrdilo o izvršljivosti - nova organiziranost rednih sodišč
Po določilu I. odstavka 36. člena ZIP upniku ni potrebno priložiti k izvršilnemu predlogu potrdilo o izvršljivosti, kadar je izvršilni predlog vložen pri istem sodišču, ki je o terjatvi odločilo. Okoliščina, da je dne 1.1.1995 pričela veljati nova organiziranost rednih sodišč, ne more upniku odvzeti opisane procesne ugodnosti, ki je po citiranem določilu vezana na dan vložitve izvršilnega predloga.
potrdilo o izvršljivosti - nova organiziranost sodišč
Upnik je vložil pri okrajnem sodišču izvršilni predlog na podlagi sklepa okrožnega sodišča. Ker nista izvršilno sodišče in tisto, ki je odločilo o terjatvi - isto sodišče, je prvostopno sodišče utemeljeno zahtevalo priloge po 1. odst. 36. člena ZPP, po neuspešnem poteku roka pa izvršilni predlog zavrglo.
Tožnik je s potovanjem na vojno območje ustvaril okoliščine, zaradi katerih tožencu ni bil več dosegljiv, sam pa na potek dogodkov ni mogel vplivati in se zato ni mogel pravočasno vrniti na delo. Zaradi navedenih okoliščin toženec ne more nositi posledic, ki so nastale, ker tožnik ni pravočasno zaprosil za delovno dovoljenje.
ZPN člen 6, 8, 8/4, 6, 8, 8/4. ZLPP člen 3, 48, 48a, 48/2, 48/2-6, 50, 50/2, 3, 48, 48a, 48/2, 48/2-6, 50, 50/2. ZDruP člen 8, 8.
status podjetja v mešani lastnini - prodaja nepremičnine v lasti družbene pravne osebe - odprava oškodovanja družbene lastnine - družbeni pravobranilec
Podjetje v mešani lastnini ni družbena pravna oseba in je bližja pojmu civilne pravne osebe. Podjetju v mešani lastnini lahko po 8. členu ZPN družbena pravna oseba nepremičnino proda samo na javni dražbi, z neposredno pogodbo pa le, če javna dražba ni uspela, in to v roku enega meseca in ne pod izklicno ceno na javni dražbi. Posledica kršitve teh določil je ničnost kupoprodajne pogodbe (IV. odstavek 8. člena ZPN). Ničnost neke pogodbe se konkretizira s kondikcijskimi zahtevki, po katerih vsaka stranka vrne tisto, kar je dala. Ugotovitve oškodovanja družbene lastnine iz 48. člena ZLPP ne učinkujejo neposredno, ampak mora zatrjevano oškodovanje ugotoviti pristojno sodišče. Le v primerih iz 48a. člena ZLPP se oškodovanje družbene lastnine domneva in ga ni treba dokazovati.