ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZSpo člen 17. ZTNP-1 člen 4, 4/1-19. ZGos člen 4, 4/3.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident nosi trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila. Ker so določbe 17. člena ZSpo, 19. točke prvega odstavka 4. člena ZTNP-1 in tretjega odstavka 4. člena ZGos jasne in iz njih izhaja, da planinski dom ni športni objekt, poleg tega pa ZDen niti ne predpisuje ovir za vračanje športnih objektov, revidentka z zastavljenim pravnim vprašanjem ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vezana na zelo hude posledice, ki jih ima izpodbijana odločitev za stranko, revidentka izpolnjenosti tega pogoja ni izkazala s pavšalnim zatrjevanjem posledic, ki naj bi jih imela izpodbijana odločitev za eno izmed planinskih društev v njeni sestavi in s prav tako pavšalnimi navedbami o prizadetosti javne koristi.
ZDen člen 3, 3-9, 4, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 7, 7/2, 7/4.
denacionalizacija - dovoljena revizija – vrednostni kriterij – odškodnina - vrednotenje strojnotehnološke opreme – amortizacija – starost strojnotehnološke opreme ob podržavljenju – neobratovanje strojnotehnološke opreme ob podržavljenju
Upoštevaje odločilne dejanske okoliščine (starost strojnotehnološke opreme v času podržavljenja najmanj 18 let in dejstvo, da ta ob podržavljenju ni bila v uporabi) je sodišče prve stopnje pri vrednotenju pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 7. člena Navodila, ki za primer, ko amortizacijske dobe (stopnje) ni mogoče ugotoviti, določa, da se šteje, da so stroji in naprave amortizirani v petnajstih, druge premičnine pa v desetih letih od izdelave. Na podlagi navedene določbe je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila obravnavana strojnotehnološka oprema ob podržavljenju v celoti amortizirana. V obravnavanem primeru ni utemeljena uporaba določbe četrtega odstavka 7. člena Navodila, ki jo uveljavlja revidentka, saj ta določba po presoji Vrhovnega sodišča določa posebno stopnjo amortiziranosti za tiste premičnine, ki so v času podržavljenja, potem ko je že pretekla njihova amortizacijska doba, še aktivno služile svojemu namenu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3, 84, 84/2. ZDen člen 32, 32/2.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – ovire za vračanje v naravi - zazidano stavbno zemljišče – pravnoodločilno obdobje ugotavljanja obstoja ovire – zelo hude posledice – začasna odredba
Pravica do vrnitve premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato v zvezi s to pravico, ki jo revidenti uveljavljajo z revizijo, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je pravno vprašanje, ki ga zastavlja revizija in se nanaša na pravnoodločilno obdobje ugotavljanja ovire za vračanje v naravi zaradi pozidanosti zemljišča z objektom, ki ni v lasti upravičenca, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od tako uveljavljene sodne prakse ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revidenti zgolj s sklicevanjem na finančne posledice zaradi nepridobitve te pravice niso izkazali zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDen člen 25, 25/7, 44, 44/3. ZUP (1986) člen 183, 185, 185/1.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora – denacionalizacija – povrnitev vlaganj v nepremičnino – ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč – dokazovanje z izvedencem
Ker gre pri ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč po Odloku o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije za enostavno računsko operacijo, za katero se ne zahteva posebno strokovno znanje, izvedba dokaza z izvedencem za odločitev o tem ni potrebna. Šele če se izkaže, da je v zvezi z ugotavljanjem vlaganj potrebno izvesti dokaz z izvedencem, skladno z določbami 183. do 192. člena ZUP (1986), organ imenuje izvedenca na predlog osebe, ki uveljavlja vračilo vlaganj in ki je za izvedbo tega dokaza dolžna nositi tudi stroške.
ZOR člen 103. OZ člen 86. ZZPS člen 1, 2, 2/1-2, 4.
denacionalizacija - promet z nepremičninami – prepoved razpolaganja z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost – prodajna pogodba
Pravilno je stališče nižjih sodišč, da je bilo stanovanje, glede katerega obstaja možnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku, prodano v času veljavnosti ZZPS. ZZPS je v 4. členu določal, da je nična pogodba o prometu z nepremičninami, ki je sklenjena v nasprotju s tem zakonom. Prepoved prometa po določbah tega zakona je bila z novelo ZZPS podaljšana do uveljavitve Zakona o denacionalizaciji.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1013765
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 229, 229/2, 235/4, 235/5, 260-9, 261/3, 263/4.
dovoljenost revizije - predlog za obnovo postopka - zahteva za vročitev odločbe - zahteva za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre za upravni spor v zvezi z zahtevo za vročitev odločbe, razveljavitev klavzule pravnomočnosti in predlogom za obnovo postopka, to pa ni zadeva, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je bilo treba predlog za obnovo postopka zavreči že zato, ker je bil prepozen, pravno vprašanje položaja stranke, kot ga z revizijo uveljavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, ko gre za odločitev o predlogu za obnovo postopka.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbo, da je zaradi izpodbijane odločitve izgubil možnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v last in posest.
Res je, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, vendar pa to ne velja za dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije. To, da mora biti izjava dana v postopku denacionalizacije, pa ne pomeni, da je izjavo potrebno dati pred organom, ki postopek denacionalizacije vodi, temveč je zakonsko besedilo potrebno razumeti v časovnem smislu. Pomembno je torej, da je takšna izjava dana v času, ko je postopek denacionalizacije v teku.
denacionalizacija – pravni interes – odpravljena odločba tožene stranke – revizija stranke z interesom
Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
denacionalizacija – dovoljena revizija - izvzem stanovanj iz nacionalizacije – obseg vračanja – pravica uporabe na skupnih delih stavbe in zemljišču - zahteva vlagatelja kot pravnega naslednika upravičenca
Pravica uporabe na skupnih delih in zemljišču je po svoji naravi stvarnopravno upravičenje podobno lastninski pravici (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 421/2007 z dne 19. 7. 2007), ki je neločljivo povezano z lastninsko pravico na posameznem delu stavbe. To pomeni, da ne glede na to, da sta bila po določbah ZNNZ stavba in gradbeno zemljišče podržavljena in sta prešla v družbeno lastnino, to premoženje v obsegu sorazmernega deleža, na katerem so imeli pravico uporabe etažni lastniki, ni predmet denacionalizacije po ZDen.
Vlagateljica, ki je zahtevo za denacionalizacijo vložila kot pravna naslednica prejšnjih solastnikov obravnavanega premoženja, tega ni mogla storiti za prejšnjo solastnico, ki je bila v času vložitve zahteve še živa. V teh okoliščinah organ ni imel podlage, da bi vlagateljico pozival k predložitvi pooblastila.
ODZ paragraf 891, 894. ZZT člen 26. ZOR člen 422. OZ člen 403. ZNZGP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-1.
tvrdka - javna trgovinska družba - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij - obveznosti nacionaliziranih podjetij - prehod obveznosti na državo oziroma državna podjetja - obveznosti, ki so nastale v poslovanju izven delovnega področja podjetja - prenehanje obveznosti - zastaranje - zadržanje zastaranja - korealnost - solidarne obveznosti - solidarnost dolžnikov - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - odpoved zastaranju - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - nacionalizacija - denacionalizacija - pravno nasledstvo - pasivna legitimacija
Zden (niti kakšen drug zakon) ne predvideva, da bi z vrnitvijo premoženja podržavljenega podjetja na upravičence oziroma njihove pravne naslednike prešle tudi obveznosti tega podjetja.
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 8.
denacionalizacija – dovoljena revizija – vrednostni kriterij - vračanje podjetja – vračanje premoženja v različnih oblikah - metoda neto aktive – obseg premoženja - glavna obravnava
Vrednost z denacionalizacijo vrnjenega podjetja (v naravi in odškodnini) ne sme preseči vrednosti neto aktive podjetja. Zato je denacionalizacijski organ, ki odloča o vračanju premoženja v kombinaciji različnih oblik, ki vključujejo tudi vračanje v obliki odškodnine, dolžan ugotoviti vrednost neto aktive. Od njene vrednosti in vrednosti že vrnjenega premoženja pa je odvisno, do česa je denacionalizacijski upravičenec še upravičen.
denacionalizacija – pravni interes – odpravljena odločba tožene stranke – revizija stranke z interesom
Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
ZDen člen 61, 61/1, 62, 62/1, 62/3, 64, 64/1. ZUP (1986) člen 5, 14, 64, 64/1, 68.
denacionalizacija – dovoljena revizija - dokazna listina – vloga v upravnem postopku - zahteva za denacionalizacijo – predlagalni postopek – vezanost na zahtevo stranke – varstvo pravic strank - pouk neuki stranki – pravočasnost zahteve za denacionalizacijo
Potrdilo geodetskega organa, ki v postopku denacionalizacije služi kot dokazna listina, ne more nadomestiti vloge, še manj zahteve za denacionalizacijo (prim. sodbi Vrhovnega sodišča I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011, I Up 1237/2006 z dne 6. 9. 2007). Na drugačen značaj te listine zato ne more vplivati okoliščina, da jo je prvostopenjski organ ob sprejemu evidentiral z enim od klasifikacijskih znakov po določbah 3. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo. V navedenih okoliščinah zato ne pride v poštev uporaba določb 68. člena ZUP/86 ter načel varstva pravic strank in pouka neuki stranki, saj je denacionalizacija predlagalni postopek, v katerem je skladno z načelom dispozitivnosti organ vezan na zahtevo stranke, in zato upravni organ ne more iz listin ugotavljati vsebine njene vloge (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1085/2005 z dne 6. 3. 2008).
dovoljena revizija – vrednostni pogoj – podržavljena le zemljišča ali tudi stavb – neizdaja odločbe po 8. členu ZNNZ - prisilni odvzem posesti
Čeprav je nesporno, da v obravnavanem primeru, ko posebna ugotovitvena odločba o odvzemu stavb (oziroma nacionalizacija po 8. členu ZNNZ) ni bila izdana, gre tudi po presoji revizijskega sodišča pri podržavljenju objektov za učinkovanje navedenega zakona.
Tudi revizijsko sodišče ocenjuje, da glede na dejansko stanje in pravne podlage, ki so bile uporabljene v obravnavani zadevi, ni bistvenih razlikovalnih elementov v pravni podlagi odvzema med nacionaliziranimi objekti in zemljišči.
ZD člen 59, 60, 60/3, 81. ZDen člen 78, 78/1, 78/2.
uvedba dedovanja – pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji – vrnjen predmet zapuščine – oporočno dedovanje – neveljavnost oporoke – zmota v nagibu – uporaba zapuščine za dovoljen namen – status oporočnega upravičenca – ničnost oporoke
Za presojo morebitne oporočiteljeve zmote o dejstvih, ki so ga nagnile k oporočnim razpolaganjem, je edino pomemben trenutek uvedbe dedovanja. To pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo s trenutkom oporočiteljeve smrti 17. 9. 1949, saj takrat ni bil izpolnjen najsplošnejši pogoj za dedovanje – obstoj predmeta dedovanja (zapuščine), ki je bil tedaj že podržavljen in je bil oporočitelj v trenutku smrti brez premoženja. Premoženje je bilo vrnjeno v letih 1994 in 1995 v postopkih denacionalizacije; v takem postopku pa se dedovanje po umrlem glede na določbe 78. člena ZDen uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ki je tudi trenutek prehoda pokojnikove zapuščine na njegove dediče. V tem trenutku pa so bile okoliščine, ki naj bi oporočitelja odvrnile od siceršnjega načina njegovih oporočnih razpolaganj v primeru, da bi mu bile (mogle biti) znane, že v celoti eliminirane. Zato so vsa dogajanja po letu 1945 in do osamosvojitve Republike Slovenije, na katera sta se sklicevala tožnika, za presojo vprašanja oporočiteljeve zmote v nagibu brez slehernega pomena.
Tožnika v reviziji toženi stranki neutemeljeno odrekata procesno pasivno legitimacijo oziroma status oporočnega upravičenca. Njuna podmena za tak ugovor je že v izhodišču zgrešena, saj se neveljavnost oporoke kot ustanovitvenega akta ne domneva (temveč velja ravno obratno). Sicer pa je to vprašanje že bilo rešeno v upravnem postopku z izdajo soglasja Ministrstva za šolstvo in z vpisom ustanove v register pri Ministrstvu za notranje zadeve (kakor tudi s pravnomočnim sklepom o statusu dedičev, izdanim v zapuščinskem postopku) in ga spričo načela prirejenosti postopkov ni mogoče ponovno načenjati v tej pravdi zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke.
ZDen člen 61, 61/1, 62, 62/1, 64, 64/1. ZUS-1 člen 45, 59, 59/2, 85. ZUP (1986) člen 215.
denacionalizacija – dovoljena revizija - pravočasnost zahteve za vrnitev premoženja - popolna in razumljiva vloga – predlagalni postopek – dokazno breme – presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - glavna obravnava – materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - dopolnjevanje tožbe v pripravljalnem postopku
Dokazno breme, da je bila zahteva za vrnitev določenega premoženja pravočasno postavljena, nosi vlagatelj zahteve. Postopek denacionalizacije je predlagalni postopek, ki se začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka, na katerega je organ vezan. Zato mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva, organ pa ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena. Če so v zahtevi za denacionalizacijo nepremičnine, katerih vrnitev se zahteva, določno opredeljene (z navedbo parcelnih številk in katastrskih občin), v tem delu ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo, v zvezi s katero bi bil organ dolžan opozoriti in pozvati stranko, da odpravi pomanjkljivosti oziroma nerazumljivosti glede premoženja, katerega vračilo uveljavlja.
Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni eden izmed razlogov, zaradi katerih se po določbi 85. člena ZUS-1 lahko vloži revizijo.
Opustitev oprave glavne obravnave je po določbah ZUS-1 bistvena kršitev določb postopka le, če je bila opustitev oprave glavne obravnave v nasprotju z ZUS-1 in je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZDen člen 61, 61/1, 62, 62/1, 64, 64/1. ZUS-1 člen 45, 59, 59/2, 85. ZUP (1986) člen 215.
denacionalizacija – dovoljena revizija - pravočasnost zahteve za vrnitev premoženja - popolna in razumljiva vloga – predlagalni postopek - dokazno breme - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - glavna obravnava - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - dopolnjevanje tožbe v pripravljalnem postopku
Dokazno breme, da je bila zahteva za vrnitev določenega premoženja pravočasno postavljena, nosi vlagatelj zahteve. Postopek denacionalizacije je predlagalni postopek, ki se začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka, na katerega je organ vezan. Zato mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva, organ pa ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena. Če so v zahtevi za denacionalizacijo nepremičnine, katerih vrnitev se zahteva, določno opredeljene (z navedbo parcelnih številk in katastrskih občin), v tem delu ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo, v zvezi s katero bi bil organ dolžan opozoriti in pozvati stranko, da odpravi pomanjkljivosti oziroma nerazumljivosti glede premoženja, katerega vračilo uveljavlja.
Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni eden izmed razlogov, zaradi katerih se po določbi 85. člena ZUS-1 lahko vloži revizijo.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje izpostavljeno na načelni ravni - zelo hude posledice
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi. Ker je v tej zadevi predmet spora sama pravica do denacionalizacije, z izpodbijano odločbo tožene stranke, izdano v obnovljenem postopku, pa je bila v veljavi vzdržana odločitev o odpravi odločbe prvostopenjskega upravnega organa, ki se nanaša na vrnitev premoženja v naravi, ne gre za zadevo, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je pravno vprašanje, ki ga zastavlja revident, postavljeno na načelni (splošni) ravni, ki terja splošne odgovore, ne utemeljuje pa njegovega pomena za odločitev v obravnavani zadevi ter za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revident samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice in na veliko vrednost premoženja ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljena revizija – denacionalizacija – vrednotenje zemljišč – kmetijsko ali stavbno zemljišče – vojašnica zgrajena s strani okupatorja
Ker je Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnje v postopku denacionalizacije edina podlaga za ugotavljanje vrednosti tovrstnega premoženja, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje in pred njim že upravnih organov, da se zemljišča, ki so bila podržavljenja na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, po katerem namembnost zemljišč ni bila spremenjena, in ki ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne graditve niso bila opredeljena kot stavbna, vrednotijo po stanju ob odvzemu s strani okupatorja, torej kot kmetijska zemljišča.