dovoljenost revizije - obnova postopka - denacionalizacija - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - vrednost nepremičnin - pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revidenta samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice in na veliko vrednost premoženja nista izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, revizija tudi po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
dovoljena revizija – denacionalizacija - ničnost odločbe – odločba, izdana brez zahteve stranke – upravičeni predlagatelji za izrek ničnosti odločbe
Tudi revidentka, ki je imela v postopku izdaje delne odločbe o denacionalizaciji položaj zavezanke, lahko uveljavlja ničnost odločbe iz razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
ZDen člen 16, 68, 88. ZZad člen 74. ZLPP člen 11. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367c.
dopuščena revizija – ničnost po 88. členu ZDen – začasna odredba po ZLPP – zavarovanje terjatve – začasna odredba – denacionalizacija – ničnostna tožba – vrnitev v naravi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve na izročitev nepremičnine v smislu določb 10. in 11. člena ZLPP ter 74. in 81. člena ZZad.
dopuščena revizija – denacionalizacija – stroški vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino – odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo v zvezi z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino pravilno uporabljeno.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe v naravi vrnjenega premoženja – pasivna legitimacija – lastninjenje – prehod lastninske pravice – vmesna sodba
Za zahtevek po 2. odst. 72. čl. je pasivno legitimiran tisti, ki mora premoženje, od katerega je imel korist, vrniti, to pa sta po odločbi o denacionalizaciji tako država kot druga toženka. Od uveljavitve ZDen pa do lastninjenja so bile namreč nepremičnine v premoženju pravne prednice druge toženke, od olastninjenja dalje pa v premoženju države. Obveznost vsake od njiju po 72/2 čl. ZDen je sorazmerna času trajanja njenega lastništva na nepremičninah.
Sodišče prve stopnje bi moralo, ko je z vmesno sodbo odločalo o tem, ali je zahtevek zoper njo po podlagi utemeljen, odločiti tudi, za katero obdobje je zahtevek utemeljen, torej v katerem obdobju je bila pravna prednica druge toženke lastnica spornih nepremičnin.
DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015760
ZDen člen 68, 88. ZLPP člen 15, 15/2. OZ člen 87, 87/1.
razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – ničnost pogodbe – izbrisna tožba – vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi – rok za uveljavljanje zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja – zastaralni rok – prekluzivni rok - lastninjenje - začasna odredba – zavarovanje zahtevka za vrnitev premoženja v naravi - pravni interes – varstvo tujih pravic
Da bi lahko denacionalizacijski upravičenec pridobil nepremičnine v naravi, se morajo posledice ničnosti menjalne pogodbe tudi zemljiškoknjižno realizirati. Če zakon denacionalizacijskemu upravičencu omogoča ugotovitev ničnosti pogodbe, je logično, da lahko upravičenec zahteva tudi zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti pogodbe, sicer bi 88. člen ZDen ostal brez pomena. Zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti menjalne pogodbe bi denacionalizacijski upravičenec načeloma lahko dosegel s pomočjo izbrisne tožbe, vendar te možnosti tožnica v tej zadevi nima, saj se je denacionalizacijski zavezanec v vmesnem času že lastninsko preoblikoval. Zato je treba tožnici v taki situaciji omogočiti vložitev tožbe, s katero od druge toženke zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo v zemljiški knjigi kot lastnica vpisala prva toženka, saj bi v nasprotnem primeru tožnica kot denacionalizacijska upravičenka v situaciji, kot je obravnavana, ostala brez možnosti, da doseže vrnitev nepremičnin v naravi.
Ob razlagi, da začasne odredbe tudi po določbah ZDen pomenijo zavarovanje zahtevka za vračilo premoženja v naravi, bi tudi ničnostna sankcija po 88. členu ZDen izgubila svoj smisel. Denacionalizacijski upravičenec bi namreč kljub predvideni sankciji ničnosti posla moral vedno zahtevati še izdajo začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0015745
ZOR člen 61, 61/1, 344, 374. ZDen člen 73.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – odplačna pridobitev nepremičnine – varstvo denacionalizacisjkega zavezanca – odškodnina – odpoved odškodnini - odpust dolga – bodoči dolg
Zastopnik predlagateljičine pravne prednice se je lahko odpovedal odškodnini po 73. členu ZDen, čeprav ob izjavi o odpovedi ta terjatev predlagateljičine pravne prednice še ni nastala. V času podpisa izjave z dne 10. 11. 1995 je bilo namreč mogoče predvideti, da se bo denacionalizacijski postopek lahko zaključil z odločbo, na podlagi katere bo morala predlagateljičina pravna prednica nepremičnino vrniti denacionalizacijski upravičenki, sama pa bo v tem primeru pridobila terjatev iz 73. člena ZDen.
Predlagateljica neutemeljeno izpodbija odločitev sodišč s trditvami, da takratni zastopnik njene pravne prednice ni vedel za vsebino in znesek odškodnine kot tudi ne za odpuščeni dolg. S temi trditvami namreč uveljavlja napake njegove volje pri podpisu izjave z dne 10. 11. 1995 zaradi zmote, ob tem pa ne zatrjuje, da je zahtevala razveljavitev sporazuma o odpustu dolga. K temu gre še dodati, da bi s tako zahtevo lahko uspela le, če bi se izkazalo, da je pri sklenitvi sporazuma o odpustu dolga ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu (drugi odstavek 61. člena ZOR). Vendar okoliščine te zadeve kažejo na nasprotno. Že v času podaje izjave z dne 10. 11. 1995 bi morala in mogla predvideti, da ji bo z odločbo o denacionalizaciji lahko nastala odškodninska terjatev iz 73. člena ZDen zaradi vrnitve nepremičnine, ki je bila v navedeni izjavi določno opredeljena in za katero je bilo mogoče že tedaj določiti višino odškodnine iz 73. člena ZDen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0015673
ZPP člen 319. ZDen člen 88. OZ člen 86, 87.
pravnomočnost sodne odločbe – materialna pravnomočnost – formalna pravnomočnost – absolutno nična sodna odločba – kogenten predpis – denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe
Pravilni so razlogi izpodbijane sodbe o le formalni pravnomočnosti sklepa o ustavitvi nepravdnega postopka v delu, ki se nanaša na neobstoječo krajevno skupnost. Materialnopravne pravnomočnosti odločba zoper neobstoječo osebo (ki je sicer imela pravnega naslednika, vendar odločba proti njemu ni bila izdana) ni mogla pridobiti.
Ker je do sporne prodajne pogodbe prišlo v času, ko je še tekel denacionalizacijski postopek za vrnitev nepremičnin v naravi, obe toženki zadene sankcija ničnosti. Posledic ničnosti ZDen izrecno ne določa, zato je treba uporabiti splošno določbo iz 87. člena OZ, po kateri je treba vrniti tisto kar je bilo prejeto na podlagi nične pogodbe. Eden od vrnitvenih zahtevkov je tudi vrnitev lastninske pravice ali z drugimi besedami vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE - DENACIONALIZACIJA
VS0015640
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDen člen 88. ZLPP člen 10.
dopuščena revizija – denacionalizacija – lastninjnje – zavarovanje terjatev - začasna odredba po ZLPP – razpolaganje z nepremičninami za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost – izbrisna tožba – dobrovernost
Vrhovno sodišče je ocenilo, da so podoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.a člena ZPP).
ZDen člen 73. ZNP člen 103. ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 377.
predlog za dopustitev revizije – nepravdni postopek –denacionalizacija - določitev odškodnine – vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelja sta odškodnino zahtevala na podlagi določbe 73. člena ZDen. Ta določba ureja razmerje med zavezancem za vrnitev denacionaliziranega premoženja in zavezancem za plačilo odškodnine, ta razmerja pa sodišče obravnava v nepravdnem postopku po pravilih 9. poglavja ZNP. Revizija zoper odločbo o določitvi odškodnine, izdano v nepravdnem postopku, je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega vrednost, ki jo Zakon o pravdnem postopku predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (103. člen ZNP).
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o obliki vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku (revidentka izpodbija pravilnost ugotovitve obstoja ovir za vračilo premoženja v naravi, ne pa tudi višine odškodnine v obliki obveznic SOD), ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Z navedbo, da se v tej zadevi obravnavajo temeljni koncepti stvarnega in obligacijskega prava in da gre za materialnopravna vprašanja pravilne uporabe 16. in 32. člena ZDen, revidentka ni opredelila konkretnega materialnopravnega vprašanja, ki naj bi bilo v obravnavani zadevi pomembno za odločitev in v zvezi s katerim naj bi sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Takšnega pravnega vprašanja tudi ni izpostavila v nadaljevanju revizije, čeprav je to sicer napovedala v njenem uvodnem delu, v katerem utemeljuje obstoj pogojev za njeno dovoljenost. Ni pa naloga Vrhovnega sodišča, da med revizijskimi razlogi in navedbami išče in nato samo kot pomembno izpostavlja pravno vprašanje oziroma pravna vprašanja, ki naj bi utemeljevala dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje, da ima v denacionalizaciji konstitutivne učinke pridobitve lastninske pravice pravnomočna odločba o denacionalizaciji, vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratorne narave, in da je bila odločba o denacionalizaciji, ki je bila podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist revidentke v delu, ki se nanaša na obravnavano nepremičnino, odpravljena, gre tudi v konkretnem primeru za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica). Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa revidentka samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 27, 27/3, 64, 64/1-3, 75, 75/2, 85, 85/1-1. ZUP člen 237, 237/2-3, 260, 260-9.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – obnova upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP - pravica do izjave v obnovljenem postopku – bistvena kršitev pravil upravnega postopka – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Organ, ki v denacionalizacijskem postopku, obnovljenem po 9. točki 260. člena ZUP, ni izvedel nobenega dejanja in tako revidentkini pravni prednici ni dal možnosti, da se pred izdajo odločbe kot zavezanka izjavi o pravno odločilnih dejstvih in dokazih, zlasti pa o ovirah za vračanje v naravi, je zagrešil v tožbi očitano absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišče prve stopnje, ki navedene absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka (tretji odstavek 27. člena ZUS-1) ni odpravilo, je zato nepravilno uporabilo določbo 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega odstavka 75. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - vprašanje, zastavljeno na splošni in načelni ravni – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o obliki vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku (revidentka izpodbija pravilnost ugotovitve obstoja ovir za vračilo premoženja v naravi), ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
S splošnim in na načelni ravni opredeljenim pravnim vprašanjem posega v lastninsko pravico z zmotno uporabo materialnega prava, ki ima za posledico vrnitev nepremičnin v naravi denacionalizacijskim upravičencem, ki v sodni praksi ne sproža posebnih dilem, revidentka ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter to tudi izkazati. Revidentka zato zgolj s ponavljanjem zakonskega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – trditveno in dokazno breme – punctum – pravica do vračila premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost sta na revidentu.
Ker je v tej zadevi predmet spora oblika vračila podržavljenega premoženja, revident ga zahteva v naravi, višine v denarju priznane odškodnine pa ne izpodbija, to pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni pravica, izražena v denarni vrednosti, navedba punctuma v uvodu revizije ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker ni opredelil pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, revident ni izkazal dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Brez opredelitve pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve pa tudi ni mogoče preizkusiti zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj tako ni mogoča presoja primerljivosti med obravnavano zadevo in sodno prakso, od katere naj bi po revidentovih trditvah izpodbijana odločitev odstopala.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – priznanje položaja stranke – obnova postopka – ničnost odločbe – nepravočasnost predloga za priznanje položaja stranke – nepravočasnost predloga za obnovo postopka – neobstoj ničnostnih razlogov – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če se izpodbijajo sklep o (ne)priznanju položaja stranke v postopku, sklep o obnovi postopka in sklep o zavrženju predloga za izrek odločbe za nično. Zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Ker izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da sta predloga za priznanje položaja stranke v postopku izdaje navedene delne odločbe in obnovo tega postopka prepozna, v zvezi s predlogom za izrek ničnosti delne odločbe pa ni bil ugotovljen noben izmed ničnostnih razlogov iz prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident in ki pomeni vsebinski razlog, s katerim utemeljuje, da bi mu moral biti v postopku izdaje navedene delne odločbe priznan položaj stranke, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Enako velja tudi za zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanj razmerja med sodnim in upravnim postopkom oziroma pristojnostjo v zvezi z ugotavljanjem ničnosti pravnih poslov.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter to tudi izkazati.
aktivna procesna legitimacija v upravnem sporu – stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka – pomanjkanje aktivne procesne legitimacije
Tožnik, ki v postopku izdaje upravnega akta (izpodbijane delne odločbe o denacionalizaciji) nesporno ni bil niti stranka niti stranski udeleženec (zaradi nepriznanega statusa (stranskega) udeleženca v upravnem postopku), tudi ne more biti stranka upravnega spora, naperjenega zoper izpodbijano delno odločbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-9.
dovoljenost revizije – denacionalizacija -obnova postopka - trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident mora pomembno pravno vprašanje zastaviti jasno in določno glede na vsebino obravnavane zadeve. Tega pa revidenti v obravnavani zadevi niso storili s splošnim sklicevanjem na procesnopravno sredstvo obnove v upravnem postopku, odločanje upravnega organa in vsebino izreka pravnomočnega upravnega akta. Brez konkretne navedbe pomembnega pravnega vprašanja pa tudi ni mogoče presojati odstopa od sodne prakse, saj ni jasno zastavljeno in pojasnjeno, v čem naj bi bil odstop.
Ker so bila obravnavana zemljišča, ki naj bi po navedbah revidentov predstavljala funkcionalna zemljišča k počitniškim apartmajem, njihovo infrastrukturo in dostop do njih, vrnjena denacionalizacijskim upravičencem v last in posest s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji še preden so revidenti postali lastniki počitniških apartmajev, takšna vrnitev premoženja ni posledica izpodbijane odločitve o obnovi postopka, začetega na predlog revidentov iz razloga po 260. členu ZUP.
ZDen člen 3, 4, 5, 54, 54/1, 56, 56/1. ZIKS člen 145, 145/1, 145č., 145č/1. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. ZPP člen 362.
sodna pristojnost – upravna pristojnost – vrnitev zaplenjenega premoženja - pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja – prehod premoženja v državno last –
Vprašanje pravne podlage zahtevkov za vrnitev podržavljenega premoženja je odvisno predvsem od vprašanja, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. Odločitev o sodni nepristojnosti in odstopu zadeve pristojnemu upravnemu organu je pravilna. Sodni in upravni postopek sta med seboj prirejena, tako da se v vsakem postopku odloča o pravicah in obveznostih, ki spadajo v njegovo pristojnost. Z odločanjem v sodnem postopku o spornem pravnem razmerju bi sodišče storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 22. ZDen člen 1, 32, 32/1, 54, 56, 57, 59, 88. ZLNDL člen 3. ZPP člen 339, 339/2-14.
lastninska pravica na nepremičnini – denacionalizacija -poseg v pravnomočno odločbo upravnega organa – odločba Ustavnega sodišča
Vrhovno sodišče je v ponovnem postopku zoper razveljavljeno odločbo II Ips 705/2007 upoštevalo oceno Ustavnega sodišča glede nedopustnosti poseganja v pravnomočno odločbo upravnega organa v konkretnem primeru, kar narekuje zavzetje enakega stališča tudi v predmetni zadevi.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja
Plačilo odškodnine za nacionalizirano oziroma razlaščeno premoženje je ena od oblik denacionalizacije, zato dogovor iz sodne poravnave o plačilu določenega zneska namesto vrnitve stanovanj v last (in posest) že na podlagi splošnih izhodišč zakona ne more pomeniti tudi umika denacionalizacijske zahteve in s tem drugih zahtevkov po ZDen, npr. odškodnine zaradi nemožnosti uporabe.