Tožnik je samostojni podjetnik in si sam odreja delo; delo, ki izhaja iz vpisa je zgolj administrativno, vodstveno, organizacijsko in nadzorno in ga je zmogel oblikovati tudi tako, da ga je razporejal preko celotnega delovnega dne, torej da ga je lahko prekinil z odmori ob utrujenosti. Sam si je narekoval tempo in ritem dela. Ocena izvedenca je bila, da nadaljnja časovna razbremenitev glede na opis dela iz ocene tveganja, ni bila potrebna. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče izvedensko mnenje v celoti sprejelo. Ne glede na sprejeto izvedensko mnenje, pa je menilo, da tožnik tudi po 6. 8. 2016 (do 29. 9. 2016) ni bil sposoben za delo za polni delovni čas. Takšen zaključek prvostopenjskega sodišča nima podlage ne v ugotovljenem dejanskem stanju, ne v materialnem pravu.
ZDR člen 42.. - člen 62.. ZFPPIPP člen 21, 212, 212/1, 213, 213/1.
plačilo razlike plače - znižanje plače - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - prednostne terjatve
Toženka je v spis predložila plačilne liste tožnika, iz katerih izhaja, da je tožniku v spornem obdobju izplačevala znižano plačo oziroma, mu je od plače odbijala vtoževane zneske z oznako "zmanjšanje po sklepu". Po navedbah toženke naj bi šlo za znižanje plače vsem zaposlenim zaradi slabega poslovanja in gospodarske krize. Vendar tožnik s takim znižanjem plače ni soglašal. Prav tako tudi toženka ni predložila nobenega sklepa, ki bi utemeljeval znižanje plače. Toženka je tudi trdila, da je pri znižanju plače posegla v del plače iz naslova delovne uspešnosti, ki se na podlagi 10. člena pogodbe o zaposlitvi giblje v razponu - 20 % do + 30 % osnovne plače, kar pa tudi ni utemeljeno. Pravilno je zavzeto stališče prvostopnega sodišča, da bi bilo mogoče poseči v tožnikovo plačo iz tega naslova le na podlagi 62. člena Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije, torej na podlagi ugotovitve delovne uspešnosti delavca po vnaprej znanih in določenih merilih, česar pa toženka ni dokazovala.
Po prvem odstavku 213. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava ne vpliva na prednostne terjatve. Na podlagi 21. člena tega zakona pa so prednostne terjatve tudi plače za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Glede na navedeno je materialnopravno pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da potrjena prisilna poravnava nad toženko ne učinkuje na vtoževane tožnikove terjatve.
Dejanske razmere v posameznem tipu zavoda za prestajanje kazni zapora, ki jih sodišče prve stopnje niti ni podrobneje ugotavljalo, ne morejo biti razlog za odreditev prestajanja kazni v polodprtem zavodu ali oddelku v zavodu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005854
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 149, 150, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Kot je pravilno ugotovilo sodišče, je tožnik v škodnem dogodku utrpel zgolj lahko poškodbo, zaradi katere je po ugotovitvah izvedenke medicinske stroke trpel bolečine v skupnem trajanju mesec in deset dni. Sodišče je pri odmeri pravilno upoštevalo tudi vse ugotovljene neugodnosti, saj nevšečnosti med zdravljenjem sodna praksa obravnava v okviru odškodnine za telesne bolečine, pri tem pa je sodišče upoštevalo tudi tožnikovo subjektivno zaznavanje bolečin, zlasti izjemno močne bolečine ob škodnem dogodku. Ob tem je upoštevalo tudi, da je imel tožnik težave med spanjem, pri čemer pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče tožniku pravilno priznalo 3.000,00 EUR kot pravično odškodnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004026
ZPP člen 63. ZIZ člen 1, 1/1, 64, 64/1, 65, 65/3, 268.
sklep o zavarovanju - začasna odredba - tožba na nedopustnost zavarovanja - učinek sklepa o izvršbi - spor, ki nastane med izvršilnim postopkom ali zaradi njega - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - ugovor krajevne pristojnosti
63. člen ZPP se uporablja tudi za spore, ki nastanejo med izvrševanjem sklepa o zavarovanju.
Za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, je izključno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek. ZIZ sicer razlikuje med prisilno izvršitvijo terjatev (na temelju izvršilnih naslovov) in pa postopki za zavarovanje terjatev, vendar pa ima odločba, izdana v postopku zavarovanja, učinek sklepa o izvršbi. Prav zaradi izvrševanja zgoraj citiranega sklepa o začasni odredbi pa se je začel predmetni spor. Iz tega sledi, da do predmetnega spora ni prišlo med postopkom zavarovanja ali zaradi postopka zavarovanja, pač pa med postopkom izvršbe oziroma zaradi postopka izvršbe izdane začasne odredbe. Vendar to ni edini razlog za takšno odločitev.
Ne glede na to, ali se pravdni postopek za ugotovitev nedopustnosti vodi zato, ker se je prej vodil postopek izvršbe, ali zato, ker se je prej vodil postopek zavarovanja, je njegova vsebina v bistvenem delu enaka. Zato je prav, da se uporabijo tudi enaka pravila o pristojnosti sodišča.
invalidska pokojnina - odločitev o pravdnih stroških
V konkretnem primeru gre za sodno socialni spor. Vrste storitev in število točk za posamezne storitve v tem sporu so urejene v VII. poglavju OT, poimenovanem Postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči. Za storitve v sodno socialnih sporih torej ni podlage za priglašanje, niti priznavanje stroškov po Tarifni številki 39. Priglašenih stroškov za posvet s stranko in pregled spisa ni mogoče priznati, ker ne gre za samostojni opravili iz Tarifne številke 39, ki ne bi bili zajeti v Tarifni številki 15.
Razlaga oz. tolmačenje Tarifne številke 39 OT, ki jo je sprejel Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije dne 9. 2. 2016, glede na 19. člen ZOdv brez predhodnega soglasja ministra, pristojnega za pravosodje in objave v Uradnem listu, za sodišče ni zavezujoča.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata - odvzem statusa - sindikat - pooblastilo za vložitev predloga
V tem kolektivnem delovnem sporu predlagatelj izpodbija sklep nasprotnega udeleženca, da predlagatelj pri njem ni reprezentativni sindikat. Delavske in delodajalske organizacije imajo, skladno s 3. členom Konvencije št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, pravico, da sprejmejo statute in splošne upravne akte, da svobodno izbirajo svoje predstavnike, da se same upravljajo in delujejo ter oblikujejo svoje akcijske programe. Pooblastilo za vložitev predloga bi lahko zato uspešno izpodbijali le člani sindikata. Ker pa je sindikat A.A. dejansko štel za predsednika sindikata, enako pa tudi nasprotni udeleženec, ki mu je na domači naslov pošiljal pošto v zvezi z delovanjem sindikata, je po oceni pritožbenega sodišča A.A. kot predsednik predlagatelja imel pooblastilo za vložitev predloga za razveljavitev sklepa. Bistveno je torej, ali so člani predlagatelja šteli A.A. za zakonitega zastopnika. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi člani nasprotovali A.A., da zastopa predlagatelja tudi po preteku predsedniškega mandata. O tem tudi nasprotni udeleženec ni predložil nobenega dokaza, zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da A.A. ni imel pooblastila za vložitev predloga v tem postopku, po stališču pritožbenega sodišča ni pravilen. Ob takem stališču se ne nazadnje predlagatelju tudi nedovoljeno odvzame ustavna pravica do sodnega varstva zoper izpodbijani sklep.
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik dne 6. 1. 2016 ob 20.30 uri kadil na območju toženke, kjer je to prepovedano, je pravilen zaključek, da je kršil 1. člen Pravilnika o prepovedi kajenja v vseh zaprtih in odprtih prostorih podjetja D. d. d., s čimer je storil hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti po 12. točki 4. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, za katero mu je bila na podlagi četrtega odstavka 12. člena Pravilnika izrečena disciplinska sankcija denarne kazni v višini 15 % akontacije mesečne plače, ustvarjene v mesecu kršitve, za dobo treh mesecev.
neodplačno pravno dejanje - nasprotna izpolnitev majhne vrednosti - simbolična vrednost - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Majhna vrednost po določbi drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP po naravi stvari in glede na posledice, ki jih v takem primeru določa zakon, ne pomeni katerekoli nižje vrednosti od dejanske, temveč mora biti vrednost ene izpolnitve v primerjavi z drugo nesorazmerno nizka, oziroma le simbolična.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. ZDD-1 člen 27, 31, 32.. ZKP člen 150, 150/2, 155, 155/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zasledovanje, opazovanje in fotografiranje oškodovanca po detektivu - detektiv - nezakonito pridobljeni dokazi
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ni imel odobritve pristojnega zdravnika za opravljanje pridobitne dejavnosti in za zapustitev kraja bivanja, kot mu je tožena stranka utemeljeno očitala v zvezi s kršitvijo z dne 6. 6. 2016. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Nadzor tožnikovega bolniškega staleža dne 1. 6 in 6. 6. 2016 je po ugotovitvi sodišča prve stopnje potekal tako, da je detektiv v obeh dnevih poklical tožnika in se z njim dogovoril za prodajo rezervnih delov. Opisani način, na podlagi katerega sta detektiva prišla do informacij, da je tožnik v času bolniškega staleža opravljal pridobitno dejavnost, tj. da sta izvedla odkup rezervnega dela, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja navideznega odkupa, kot enega izmed prikritih preiskovalnih ukrepov, določenega v 155. členu ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005850
ZPP člen 19, 339, 339/2, 339/2-4.. ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda
V konkretnem primeru je bila drugotožena stranka (le) investitor in naročnik gradnje, ki je storitve gradnje prenesla na druge izvajalce (prvotoženo stranko in druge izvajalce), zato v razmerju do tožnika ni mogla predstavljati delodajalca. Zato delovno sodišče ni bilo stvarno pristojno za odločanje o tožnikovem zahtevku za plačilo odškodnine zoper drugotoženo stranko kot investitorja oziroma naročnika.
Tožnik je pripravljal teren za polaganje kulir plošč tako, da je ravnal površino z grabljami, pri čemer je hodil vzvratno, kar je bilo glede na naravo dela tudi edini možen način izvedbe. Tožnik je vedel, da so se na gradbišču jaški vsakodnevno odkrivali in prekrivali, in so bili torej jaški včasih odkriti, včasih pa pokriti. Glede na navedeno je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, ker naj od njega ne bi bilo mogoče pričakovati, da se bo za vsak korak obrnil nazaj in preverjal, ali je določen jašek pokrit ali ne. Tožnik je delno prispeval k nastanku nezgode, saj bi ob zavedanju, da so na gradbišču jaški včasih odkriti, moral ravnati previdneje in se pri vzvratni hoji vsake toliko časa prepričati, ali stopa proti odprtemu ali zaprtemu jašku. Pritožbeno sodišče tožnikov soprispevek k nastanku nezgode zato ocenjuje na 10 %.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005060
KZ-1 člen 86, 86/12, 186, 186/1. ZKP člen 129.a.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odmera kazni - okoliščine za odmero kazni - obsojenčevo zdravstveno stanje - nadomestna izvršitev kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom
Nedvomno so pri tožnici podane dolgoletne zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno delovno zmožnost, vendar pa tudi upoštevaje svoj poklic, kot je opredeljen v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2, pri tožnici zaenkrat še ni podana popolna izguba delovne zmožnosti in s tem niso izpolnjeni pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
Iz vsebine tožnikove vloge z dne 2. 6. 2017 izhaja, da tožnik predlaga, da se zadeva vrne v prejšnje stanje tako, da bi obdržal status redno zaposlenega pri toženki. Obenem tudi navaja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 21. 2. 2017, vendar sodnega varstva v 30 dneh ni uveljavljal, ker je smatral, da je njegov zagovor v zvezi z očitanimi razlogi nesposobnosti ustrezen. Glede na navedeno vsebino tožnikove vloge izhaja, da želi doseči razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav sodnega varstva ni uveljavljal v 30-dnevnem zakonskem roku. Torej je tožnik podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev tožbe, s katero bi lahko izpodbijal zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tak predlog bi tožnik lahko podal v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok za vložitev tožbe (drugi odstavek 117. člena ZPP). Glede na tožnikovo navedbo, da tožbe ni vložil, ker je mislil, da bo njegov zagovor v postopku podaje odpovedi zadoščal, je rok za podajo vrnitve v prejšnje stanje potekel najkasneje z vročitvijo odpovedi. Zato je potrebno šteti, da je tožnik zamudil rok za podajo predloga in se njegov predlog šteje za nedovoljenega (118. člen ZPP) in ga je potrebno zavreči.
ZUPJS člen 12, 15, 15/1, 28, 28/1, 42, 42a.. ZSVarPre člen 20, 20/2.
subvencija tržne najemnine
Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencionirane najemnine je treba upoštevati povprečne mesečne dohodke, ki se po določbah ZUPJS vštevajo v lastni dohodek, torej tudi plačo in otroški dodatek, prejet v treh koledarskih mesecih pred mesecem vložitve zahteve. V okoliščinah konkretnega primera, ko je bila zahteva za dodelitev subvencije najemnine vložena 1. 3. 2013, so bili z izpodbijano dokončno odločbo namreč pravilno upoštevani dohodki družine, vključno s plačo in otroškim dodatkom, prejeti v obdobju od decembra 2012 do februarja 2013.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da sta izpodbijana posamična upravna akta o zavrnitvi subvencije najemnine zaradi preseganja predpisanega cenzusa, pravilna in zakonita. Iz tega razloga je bil tožbeni zahtevek za njuno odpravo in priznanje subvencije, oziroma vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje utemeljeno zavrnjen.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bilo na toženi stranki dokazno breme, da je tožniku izplačala plačo za opravljeno delo v skladu z določbami 126. člena do 129. člena ZDR-1, kar pa ni uspela dokazati, zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
ugovor zoper plačilni nalog - pravno sredstvo zoper odločitev pritožbenega sodišča - obveznost plačila sodne takse
Pravno sredstvo dolžnice zoper sklep pritožbenega sodišča je vloženo v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse po ZST-1. Ker se v takšnem postopku v skladu s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1 sodna taksa ne plača, jo je prvostopenjsko sodišče nepravilno pozvalo na njeno plačilo.
najemna pogodba za poslovni prostor - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - odstop od pogodbe - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova
Določilo 102. člena OZ ureja položaj, ko je ena stranka zavezana izpolniti obveznost pred drugo. V konkretnem primeru pa za tak položaj ni šlo, temveč je šlo za dalj časa trajajoče razmerje, kjer sta se stranki zavezali svoje medsebojne obveznosti poravnavati sproti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3, 354, 354/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
zavrženje tožbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sodna pristojnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Sodišče prve stopnje je v delu odločitve zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 3. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, saj je odločalo o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost. Sodišče prve stopnje je kot nezakonito razveljavilo opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 4. 2010. Zoper opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni samostojnega pravnega varstva. Izpodbija se lahko le v okviru izpodbijanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj se šele takrat ugotavlja, ali je bilo opozorilo podano iz utemeljenega razloga. Iz tega razloga, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo ter tožbo v tem delu zavrglo (2. odstavek 354. člena ZPP).
Tožena stranka je tožnici očitala, da je kršila obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja s tem, da je spornega dne kupovala artikle, ki pa ji jih delavec na blagajni (prodajalec) ni zaračunal. Tožnica jih ni plačala in jih je odnesla iz trgovine, s tem pa je ravnala v škodo tožene stranke in sodelovala pri hujši kršitvi delovnih obveznosti prodajalca, to je nezakonitem razpolaganju s sredstvi delodajalca in si je tako pridobila premoženjsko korist v višini vrednosti sedmih artiklov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica očitane kršitve ni storila, saj tožena stranka ni dokazala, da sedmih artiklov v sodelovanju z blagajnikom ni plačala.
Dokazno breme tožnice je bilo dokazati, da je prvotoženec njen oče in tožnica je skladno s tem predlagala izvedbo primernega dokaza z DNK analizo. Prvotoženca ni mogoče prisiliti v sodelovanje pri izvedbi tega dokaza, je pa z zavrnitvijo sodelovanja pri izvedbi tega dokaza tožnici onemogočil dokazovanje. Nesodelovanje prvotoženca pri izvedbi dokaza z DNK analizo ne pomeni avtomatično, da je prvotoženec oče. Je pa sodišče prve stopnje to okoliščino pravilno štelo v prid tožnici ob upoštevanju drugih izvedenih dokazov in pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).