Morebitna kršitev postopka, po katerem se sprejema odločitev o postavitvi prometne signalizacije, sama po sebi še ne pomeni, da je bila postavitev cestnega ogledala na mesto, kjer stoji, samovoljna.
Četudi bi se izkazalo, da delček ogledala sega v zračni prostor nepremičnine, ki je v posesti tožnika, bi šlo za poseg neznatnega pomena - gre za neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima bistvenega praktičnega pomena zanj in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.
pravočasen dokazni predlog - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - opustitev dolžnega ravnanja - neznani storilec - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - vzročna zveza - solidarna odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - primarni strah - poškodbe glave in možganov
V tej zadevi je bilo ugotovljeno, (1) da z osebo, za katero je bilo policiji hitro znano, da bi lahko imela motiv za kaznivo dejanje zoper pritožnika oziroma za napeljevanje k njemu, sploh ni bil opravljen pogovor, (2) da policija ni opravila nobenih drugih preiskovalnih dejanj razen ogleda kraja dogodka, pogovorov z določenimi osebami in poligrafskih testiranj dveh oseb, in (3) da je bilo opuščeno iskanje morebitnih sledi iz kombija, v katerem je bil prepeljan pretepen in okrvavljen pritožnik. Izkustveno prepričljiv je zaključek, da bi izvedba teh preiskovalnih dejanj znatno povečala možnosti za identifikacijo storilca(ev). Zato je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da toženka odgovarja tudi za škodo zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpel v neraziskanem napadu nanj.
OZ člen 51, 51/4, 52, 58, 435, 435/1, 468, 468/1, 468/1-2.
prodajna pogodba za nepremičnino - veljavnost naknadnega ustnega sporazuma - pisna oblika - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - javni interes - dogovor o znižanju kupnine - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - dokazna ocena
Namen pisne oblike pogodbe o nakupu in prodaji nepremičnin (52. člen OZ) je poleg dokazne, svarilne in informacijske funkcije za pogodbene stranke prodajne pogodbe, nedvomno tudi v tem, da se omogoča vodenje zemljiške knjige in državni nadzor nad prometom z nepremičninami (odmera davščin ipd.), kar pa predstavlja javni interes (razširjena informacijska funkcija). V konkretnem primeru zato ne pride v poštev uporaba četrtega odstavka 51. člena OZ, saj je oblika predpisana v javnem interesu. V pisni obliki mora biti tako sestavljen sporazum strank o bistvenih elementih nakupa in prodaje, to pomeni predvsem o predmetu in ceni. Ker dogovor o znižanju kupnine predstavlja dogovor o bistveni sestavini prodajne pogodbe, bi moral biti pisen, da bi postal veljaven.
Sklenjen dogovor o znižanju kupnine iz 2. točke prvega odstavka 468. člena OZ bi lahko bil usten.
Če ob vzporednem teku petitorne in posestne pravde prej pride do pravnomočne odločitve v petitorni pravdi, lahko tožena stranka v posestni pravdi ugovarja, da je pridobila pravico do posesti. V takih primerih ima prednost pravica in ne več zadnje stanje posesti. Tožbeni zahtevek iz posestne pravde je treba zavrniti.
osebno vročanje - načini vročanja - nevročitev - nadaljevanje kazenskega pregona - vročanje sodnih pisanj v tujini
Sodišče mora nedvomno ugotoviti, ali je oškodovanec sporočilo prejel, saj je šele v primeru, ko se ob izkazani vročitvi nanj ni odzval, mogoče sklepati, da za nadaljevanje kazenskega pregona nima interesa, opravljena vročitev pa je tudi podlaga za presojo, ali je izjava o nadaljevanju kazenskega pregona podana v zahtevanem roku, torej ali je pravočasna.
Sodišča so vezana na trditveno podlago in dokaze, ki jih predlaga stranka, ki morajo biti ustrezno substancirani.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da so bili prispevki posameznega zakonca pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja približno enaki.
URS člen 23, 23/2, 137. ZKP člen 78, 371, 371/1, 371/1-11. ZOdv člen 1, 11, 11/2.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča - pristojnost za odločanje - žaljiva izjava - kazenski postopek - predlog za denarno kaznovanje - subjektivna nepristranskost sodnika in objektivna nepristranskost sodišča - denarna kazen - denarno kaznovanje pooblaščenca - višina denarne kazni - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do svobodnega izražanja - vsebina izjave - pravica do poštenega sojenja - zastaranje - kaznovanje zagovornika
Ustavno sodišče je določilo postopek, ki se izvede v primeru žaljive izjave, podane v kazenskem postopku, v točki 3. izreka odločbe pa je izrecno odločilo, da če v primeru iz 1. točke tega izreka (izreka odločbe) sodnik oziroma predsednik senata oceni, da so izpolnjeni pogoji za kaznovanje, poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s pravili Sodnega reda o dodeljevanju zadev sodnikom ter da o kaznovanju po 78. členu ZKP odloči sodnik posameznik, ki mu je zadeva po teh pravilih dodeljena.
Dejstvo, da obe sodnici izvajata sodniško funkcijo na istem sodišču, pa tudi, da je sodnica, ki je dala predlog za kaznovanje, vodja oddelka, na katerem odloča sodnica, ki ji je predlog za kaznovanje dodeljen, in tudi funkcija vodenja sodišča ene od njiju, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena, ne bi smela odločiti o predlogu za kaznovanje, pri čemer je Ustavno sodišče, kot je že bilo obrazloženo, opredelilo tudi, kdaj o zadevi odloča sodnik drugega sodišča.
Procesno vodstvo je v rokah sodnika. Določbe procesnega zakona mu omogočajo ne le prekinitev obravnave, temveč tudi njeno preložitev, kadar oceni, da je to potrebno, potek postopka pa stranke ne smejo motiti in ga krniti, ker s tem motijo proces sojenja, s tem pa uveljavljanje zakona in reda na sodišču. Po drugem odstavku 443. člena ZKP sodnik po končani glavni obravnavi takoj izreče sodbo in jo razglasi z bistvenimi razlogi, te določbe pa ne gre razlagati tako, da mora to storiti brez odmora.
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 94. člena in prvem odstavku 98. člena, sodna taksa pa je bila odmerjena po tarifni številki 74013 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003088
OZ člen 134.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice posameznika - kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - svoboda izražanja - tisk - osebnostne pravice - osebni podatki - delna ugoditev predlogu
Tožnica zahteva vseobsegajočo prepoved prikazovanja, reprodukcije ter razširjanja spornega gradiva. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi takšna prepoved predstavljala pretiran poseg v pravico toženca do svobode izražanja, saj bi mu bilo s tem v bistvu onemogočeno pisanje o preteklem delovanju in poslovanju društva, katerega predsednik je. Takšni ugotovitvi tudi pritožnica obrazloženo ne oporeka. Glede njenega zavzemanja za delno ugoditev predlogu pa pritožbeno sodišče opozarja, da je naloga sodišča odločitev, ali je zahtevano varstvo utemeljeno ali ne. Sodišče ni niti dolžno niti upravičeno samo izoblikovati izreka o pravnem varstvu, ki bi sledil iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnica v 1. točki predloga ni opredelila delov gradiva, katerih uporaba naj se prepove. Šele ob takšni opredelitvi pa bi lahko sodišče glede vsakega posameznega dela (listine, izraza, podatka, očitka) opravilo tehtanje med tožničinimi osebnostnimi pravicami na eni strani ter pravico do svobodnega izražanja toženca na drugi strani, nato pa po potrebi predlogu ugodilo le delno. Ker tožnica z oblikovanjem predloga takšne presoje ni omogočila, je sodišče prve stopnje predlog v 1. točki pravilno obravnavalo enotno ter ga iz zgoraj navedenih razlogov tudi utemeljeno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003290
ZPSPP člen 14. ZOR člen 145. ZPP člen 30, 30/2, 30/2-3, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev vlaganj v poslovni prostor - relativnost pogodbenega razmerja - najemna pogodba - podnajem
Tožnik od pravnega naslednika lastnice hiše zahteva povračilo vlaganj v poslovni prostor. Pri tem se ni izkazal z najemno pogodbo, ampak je kot podnajemnik imel trgovino v prostorih, kar je najela najemnica. Ker ne uveljavlja obogatitvenega zahtevka, na podlagi pogodbe z najemnico ne more dobiti zatrjevanih dogovorjenih revaloriziranih vlaganj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00002642
ZUreP-1 člen 105.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - namembnost zemljišča - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - namembnost zemljišča ob razlastitvi - sprememba namembnosti - predlagalni nepravdni postopek - prekluzija v nepravdnem postopku - prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku
Za določitev višine odškodnine je odločilen le namen (status) zemljišča, za katerega se je uporabljalo do sprejetja (planskega) akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture njegov status spremenjen.
V predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002967
ZPP člen 242, 242/2, 249, 254, 286, 286/4.
odškodninska odgovornost delodajalca - padec po stopnicah - vzrok padca - trditveno breme - izvedensko mnenje - prekluzija - tožbena podlaga - dopustno navajanje novih dejstev - pravočasno navajanje novih dejstev - ponovitev dokaza z izvedencem
Tožnici ni mogoče očitati, da pred pridobitvijo izvedeniškega mnenja ni navedla pravilnega razloga za svoj padec, temveč je tega pripisala vlažnosti stopnišča kot posledici mokrote kuhinjskih tal v neposredni bližini. Sam razlog za padec je tožnica videla v stopnišču in tudi očitala delodajalcu, da ni poskrbel za ustrezno organizacijo delovnega procesa, ker ni zagotovil uporabe pravilnega postopka odnašanja živil v spodnje prostore, ki bi omogočal bolj pazljivo hojo brez nošenja bremen. Po oceni pritožbenega sodišča je s tem zadostila svojemu začetnemu trditvenemu bremenu v postopku, ki pa ga je naknadno še dodatno konkretizirala s prejemom izvedeniškega mnenja s strani izvedenca s področja varstva pri delu. Stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica glede navedb o resničnem vzroku za padec prekludirana, je procesno pravno zgrešeno, saj njene kasnejše trditve predstavljajo del dopustne (razširjene) tožbene podlage, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Sistema prekluzij, kot ga ureja 286. člen ZPP, sodišče ne sme razlagati tako togo, da bi njegova uporaba ogrozila vsebinsko odločanje v zadevi. Po določilu četrtega odstavka 286. člena ZPP ima namreč stranka možnost, da še tudi kasneje, po prvem naroku, navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze pod pogojem, da tega ni mogla pravočasno storiti brez svoje krivde. Vsak konkretni primer pa pri tem terja iskanje ustreznega ravnovesja, saj so procesni položaji, ko stranka pridobi možnost navajanja novih dejstev in dokazov, zelo pestri in različni.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - zavrženje predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - pomanjkanje postulacijske sposobnosti
Tožnik je obstoj toženkine odškodninske odgovornosti utemeljeval s trditvami o nedopustnem ravnanju sodišča, ki je zavrglo predlog za obnovo postopka zaradi zamude roka oziroma zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Ker pristojno delovno sodišče iz razlogov na strani tožnika ni presojalo, ali je podan uveljavljeni obnovitveni razlog (tj. kaznivo dejanje izvedenke in sodnice), morebitne pomanjkljivosti v ravnanju tožilstva niso mogle vplivati na pravilnost sodne odločitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004180
ZPrCP člen 3, 107, 107/1.. KZ-1 člen 257, 257/1.
preizkus alkoholiziranosti - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazna ocena zagovora - dokazna ocena izpovedbe prič
Nobenega dvoma zato ni, da sta obdolženca zakonito opravila pri oškodovancu kot tožilcu preizkus alkoholiziranosti, saj sta imela pooblastila za tako ravnanje v ZPrCP določbah prvega odstavka 107. člena in v 3. členu istega zakona. Ravnala sta torej v mejah uradnih pravic. Sodišče prve stopnje se zato pravilno in utemeljeno sklicuje na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 307/2009 z dne 4. 3. 2010, iz katere izhaja, da policija lahko zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, odredi preizkus s sredstvi in napravami za ugotavljanje alkohola tudi po tem, ko je po prekršku s takšno vožnjo prenehal, ne glede na to, kje se v takšnem trenutku nahaja. To pa torej pomeni, da četudi bi obdolženca sledila oškodovancu kot tožilcu na makadamsko pot, ki bi bila, kot skuša prikazati pritožba, del dvorišča, ki ni namenjen javnemu prometu, lahko opravila postopek za preizkus alkoholiziranosti. Vsaka drugačna razlaga zakonskih določb bi namreč privedla do absurdnih položajev, ko bi na primer voznik, ki bi vozil na način, ki bi vzbudil pri policiji sum, da vozi pod vplivom alkohola, že s tem, ko bi zapeljal z javne ceste na drugo površino, na primer travnik, lahko preprečil ugotavljanje, ali je storil prekršek ali kaznivo dejanje oziroma ali je vozil pod nedovoljenim vplivom alkohola.
ZPP člen 139, 139/6, 146, 146/2, 146/3, 146/5. ZOdv člen 17, 17/1.
vročanje sodnih pisanj - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - vročanje s pritrditvijo na sodno desko - povrnitev pravdnih stroškov začasnemu zastopniku - odvetnik
Sodišče je postopalo v skladu z drugim odstavkom 146. člena ZPP in je neutemeljen očitek pritožbe, da postavitev začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ni bila potrebna. Iz podatkov spisa je razvidno, da so se sodna pisanja tožencu vročala preko postavljenega začasnega zastopnika. Začasni zastopnik je tako opravil svoje delo in je upravičen do plačila zanj. Toženec je izpodbijani sklep očitno prejel, saj je zoper tega vložil pravočasno pritožbo, tako da se skladno s šestim odstavkom 139. člena ZPP niti ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju.
izvršilni naslov - notarski zapis - zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve z izjavo o zapadlosti
Tretji odstavek 20.a člena ZIZ glede vsebine upnikove pisne izjave dolžniku določa, da mora vsebovati navedbo dneva zapadlosti in ne datuma zapadlosti. To pomeni, da upniku ni treba izrecno navesti, da je terjatev zapadla koledarsko določeni dan, ampak mora biti ta dan na podlagi vsebine upnikove pisne izjave določljiv.
Razmerje med tožečo in toženo stranko je samostojno pravno razmerje. Tožeča stranka je dolžna pridobiti samo evidenco uporabnikov, ki koristijo pitno vodo ter količino porabljene pitne vode. Plačilo računov za vodarino ne pomeni pripoznave dolga za plačilo komunalnih storitev, saj se pripoznava lahko nanaša le na stranke iz istega obligacijskega razmerja.
Dokazno breme je bilo na toženi stranki, saj je bila zavezana izpolniti terjatev iz naslova komunalnih storitev tožeči stranki. Tožeča stranka jo je celo pozvala naj to dokaže, tožena stranka pa je uspela zgolj dokazati, da je poravnala obveznosti družbi M., ni pa uspela dokazati, da so bile obveznosti poravnane tožeči stranki.
prekinitev postopka - zakonski pogoji - prenehanje stranke v postopku - predhodno vprašanje - sposobnosti biti stranka - skrbnik za poseben primer - zakonito zastopanje - procesna predpostavka - pravnomočna odločba upravnega organa
Zaradi v 205. členu ZPP taksativno naštetih dogodkov, nastalih med postopkom, se postopek prekine na podlagi samega zakona. Gre za taksativno naštete primere prenehanja stranke med pravdo, prenehanja delovanja sodišča zaradi vojne ali drugih vzrokov ali če drug zakon tako določa.
ZPP v 206. členu omogoča tudi prekinitev postopka po sklepu sodišča, če so za to izpolnjeni zakonsko izpolnjeni razlogi. Eden od njih je reševanje predhodnega vprašanja, kadar sodišče sklene, da ga ne bo reševalo samo.
Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost ter v tem okviru pravilnost zastopanja, vključno z dovoljenjem za opravo predpravdnih dejanj, sta procesni predpostavki. Od njunega obstoja je odvisna dopustnost tožbe in končno odločba. Če procesne predpostavke niso izpolnjene in pomanjkljivosti niso odpravljive, sodišče namreč tožbo zavrže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003595
OZ člen 190. ZZZDR člen 51, 59, 59/1. ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/1, 74, 74/1.
ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - skupno premoženje - posebno premoženje - civilna delitev skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - načelo realne subrogacije - vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca - povrnitev vlaganj - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - višina uporabnine - nemožnost uporabe vozila - informativni dokaz - izločitev sodnika
S tem, ko tožnica zahteva od toženca svoj delež na skupnem premoženju v obliki izplačila denarnega zneska, ki ji pripada iz skupnih vlaganj, dejansko zahteva civilno delitev skupnega premoženja. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so dopustni zahtevki, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če to upravičujejo posebne okoliščine. V obravnavani zadevi so te okoliščine podane že s tem, da so predmet skupnega premoženja vlaganja pravdnih strank v obnovo nepremičnine, v lasti toženca, ki jo edini uporablja, pri čemer je vrednost skupnih vlaganj sorazmerno majhna v primerjavi z vrednostjo nepremičnine. Tožnica ni uspela s stvarnopravnim zahtevkom za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju. Zato je pravilno stališče sodbe, da je upravičena z obligacijskim zahtevkom zahtevati povrnitev vlaganj.
Prikrajšanje zaradi neuporabe vozila je v sodni praksi ponavadi izkazano kot strošek najema nadomestnega primerljivega vozila. Vendar pa tožnica v obravnavani zadevi ni izkazovala stroška najema nadomestnega vozila, pač pa, da je morala kupiti drugo vozilo in na ta način nadomestiti izgubo vozila. Po presoji pritožbenega sodišča je tudi v takšni obliki zahtevana uporabnina zaradi prikrajšanja pri uporabi vozila dopustna in jo je v takšnih okoliščinah mogoče priznati.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do vpogleda - procesna predpostavka za sodno varstvo
Namen določbe 512. člena ZGD-1 je, da poskušajo družbeniki in poslovodstvo družbe medsebojne nesporazume reševati izvensodno in hitro. Družbenik se naj obrne na sodišče, ko mu informacije s strani poslovodstva niso bile dane. Določba 513. člena ZGD-1 torej govori o tem, da mora predlagatelj dokazati, da poslovodstvo preprečuje izvajanje njegove pravice do informacij in vpogleda, določba pa ne preprečuje situacije, da vzporedno ne bi mogla teči oba postopka, izvensodni in sodni.
Upoštevaje dolžino trajanja tega postopka (predlog vložen 11. 10. 2016) in dejstvo, da je predlagatelj na nasprotnega udeleženca zahtevo na posredovanje informacij naslovil že 8. 9. 2016 oz. 3. 11. 2016, nasprotni udeleženec pa mu vse do poteka postopka na prvi stopnji informacij ni nudil, je predlagatelj dokazal, da mu informacije skladno z določbo 512. člena ZGD-1 niso bile dane.
Predlog, kot ga je oblikoval predlagatelj (da se mu posredujejo kopije listin in omogoči vpogled in fotokopiranje poslovnih knjig in spisov), ne odstopa od ustaljene sodne prakse, saj je dejanska izvedba pravice do pisnega posredovanja informacij ostala v pristojnosti nasprotnega udeleženca.