Ker tožnici obvezno zavarovanje dne 25. 11. 2015, niti do 30. 9. 2016, ni prenehalo in kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje ni dokazano, niti zatrjevano, da gre za katerikoli izmed drugih izjem v določbi 156. člena ZPIZ-1, ni izpolnjen eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. S tem pa niso izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi, če bi tožnica izpolnjevala nadaljnja dva pogoja, torej zahtevano starost in dopolnjeno pokojninsko dobo, določeno v 36. členu ZPIZ-1.
Razmerje med tožečo in toženo stranko je samostojno pravno razmerje. Tožeča stranka je dolžna pridobiti samo evidenco uporabnikov, ki koristijo pitno vodo ter količino porabljene pitne vode. Plačilo računov za vodarino ne pomeni pripoznave dolga za plačilo komunalnih storitev, saj se pripoznava lahko nanaša le na stranke iz istega obligacijskega razmerja.
Dokazno breme je bilo na toženi stranki, saj je bila zavezana izpolniti terjatev iz naslova komunalnih storitev tožeči stranki. Tožeča stranka jo je celo pozvala naj to dokaže, tožena stranka pa je uspela zgolj dokazati, da je poravnala obveznosti družbi M., ni pa uspela dokazati, da so bile obveznosti poravnane tožeči stranki.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004162
KZ-1 člen 7, 87, 87/1, 92, 92-5, 93, 93/1, 94.
denarna kazen - stranska denarna kazen - pretrganje teka zastaralnega roka - uporaba milejšega zakona
Obsojenec v pritožbi pod "prvič" napačno ugotavlja, da mu je bila s sodbo I K 2093/2015 z dne 3. 3. 2015, ko je postala pravnomočna, izrečena razen kazni zapora še stranska denarna kazen. Obsojenec je namreč s citirano sodbo bil obsojen razen na kazen zapora še na denarno kazen in ne stransko denarno kazen. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, zaradi česar glede zastaranja velja določba 92. člena KZ-1 in ne prvega odstavka 93. člena KZ-1, na katerega se sklicuje pritožba. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe KZ-1, saj so za obsojenca milejše kot pa določbe Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B). Tako je 5. točka 92. člena KZ-1 določala, da se izrečena kazen zapora do enega leta ali na denarno kazen ne sme več izvršiti, ko so potekla tri leta od pravnomočnosti sodbe. Obsojencu izrečena denarna kazen (in ne stranska) v višini 1.925,00 EUR, ki je postala pravnomočna s sodbo I K 2093/2015 dne 3. 3. 2015, se ne bi smela več izvršiti po 3. 3. 2018. Glede na obrazloženo je torej sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo z dne 14. 7. 2017 pravilno odločilo, da se izrečena in neplačana denarna kazen v celoti izvrši tako, da se obsojencu po določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1 določi 82 dni zapora.
prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev postopka - smrt stranke - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - predhodno vprašanje - krog dedičev - obrazložitev odločbe
ZD nima določb o prekinitvi postopka za primer smrti stranke/udeleženca, zato se na podlagi 163. člena ZD uporabljajo določbe ZPP.
Krog dedičev po dediču, ki je umrl za zapustnikom, a pred koncem zapuščinskega postopka po njem, je lahko predhodno vprašanje za zapuščinski postopek po zapustniku, vendar mora sodišče, tako kot sleherni tovrstni sklep, obrazložiti, zakaj se je odločilo, da tega predhodnega vprašanja ne bo/ne more rešiti sámo.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - ustreznost zavoda - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - načelo enakosti
To, da v zavodu ni prostega mesta, ne more utemeljevati zaključka, da oseba ne izpolnjuje drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Prostor v zavodu namreč že pojmovno ne more biti pogoj, ki bi ga lahko (ne) izpolnjeval uporabnik.
ZPP člen 408, 408/2. ZZZDR člen 123, 129, 129a, 131c.
spor iz razmerij med starši in otroki - razpravno in preiskovalno načelo - nevezanost na zahtevek - določitev preživnine - materialne in pridobitne zmožnosti - potrebe otroka - potrebe otroka in zmožnosti staršev
V skladu z določbo drugega odstavka 408. člena ZPP sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki ni vezano na postavljeni tožbeni zahtevek. V obravnavani zadevi je sodišče prej navedeno določbo pravilno uporabilo in za preživljanje otroka prisodilo višji znesek, kot ga je zahtevala tožnica.
Podlago za odločitev je najti v ugotovitvah o materialnih in pridobitnih zmožnostih pravdnih strank ter ob upoštevanju potreb otroka.
Preživnina sicer po višini odstopa navzgor, vendar nobena od potreb ni pretirana. Relativno visok znesek je povezan predvsem z visokim stroškom oskrbnine v vrtcu in razmeroma visokimi bivanjskimi stroški.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00002642
ZUreP-1 člen 105.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - namembnost zemljišča - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - namembnost zemljišča ob razlastitvi - sprememba namembnosti - predlagalni nepravdni postopek - prekluzija v nepravdnem postopku - prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku
Za določitev višine odškodnine je odločilen le namen (status) zemljišča, za katerega se je uporabljalo do sprejetja (planskega) akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture njegov status spremenjen.
V predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003088
OZ člen 134.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice posameznika - kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - svoboda izražanja - tisk - osebnostne pravice - osebni podatki - delna ugoditev predlogu
Tožnica zahteva vseobsegajočo prepoved prikazovanja, reprodukcije ter razširjanja spornega gradiva. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi takšna prepoved predstavljala pretiran poseg v pravico toženca do svobode izražanja, saj bi mu bilo s tem v bistvu onemogočeno pisanje o preteklem delovanju in poslovanju društva, katerega predsednik je. Takšni ugotovitvi tudi pritožnica obrazloženo ne oporeka. Glede njenega zavzemanja za delno ugoditev predlogu pa pritožbeno sodišče opozarja, da je naloga sodišča odločitev, ali je zahtevano varstvo utemeljeno ali ne. Sodišče ni niti dolžno niti upravičeno samo izoblikovati izreka o pravnem varstvu, ki bi sledil iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnica v 1. točki predloga ni opredelila delov gradiva, katerih uporaba naj se prepove. Šele ob takšni opredelitvi pa bi lahko sodišče glede vsakega posameznega dela (listine, izraza, podatka, očitka) opravilo tehtanje med tožničinimi osebnostnimi pravicami na eni strani ter pravico do svobodnega izražanja toženca na drugi strani, nato pa po potrebi predlogu ugodilo le delno. Ker tožnica z oblikovanjem predloga takšne presoje ni omogočila, je sodišče prve stopnje predlog v 1. točki pravilno obravnavalo enotno ter ga iz zgoraj navedenih razlogov tudi utemeljeno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002967
ZPP člen 242, 242/2, 249, 254, 286, 286/4.
odškodninska odgovornost delodajalca - padec po stopnicah - vzrok padca - trditveno breme - izvedensko mnenje - prekluzija - tožbena podlaga - dopustno navajanje novih dejstev - pravočasno navajanje novih dejstev - ponovitev dokaza z izvedencem
Tožnici ni mogoče očitati, da pred pridobitvijo izvedeniškega mnenja ni navedla pravilnega razloga za svoj padec, temveč je tega pripisala vlažnosti stopnišča kot posledici mokrote kuhinjskih tal v neposredni bližini. Sam razlog za padec je tožnica videla v stopnišču in tudi očitala delodajalcu, da ni poskrbel za ustrezno organizacijo delovnega procesa, ker ni zagotovil uporabe pravilnega postopka odnašanja živil v spodnje prostore, ki bi omogočal bolj pazljivo hojo brez nošenja bremen. Po oceni pritožbenega sodišča je s tem zadostila svojemu začetnemu trditvenemu bremenu v postopku, ki pa ga je naknadno še dodatno konkretizirala s prejemom izvedeniškega mnenja s strani izvedenca s področja varstva pri delu. Stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica glede navedb o resničnem vzroku za padec prekludirana, je procesno pravno zgrešeno, saj njene kasnejše trditve predstavljajo del dopustne (razširjene) tožbene podlage, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Sistema prekluzij, kot ga ureja 286. člen ZPP, sodišče ne sme razlagati tako togo, da bi njegova uporaba ogrozila vsebinsko odločanje v zadevi. Po določilu četrtega odstavka 286. člena ZPP ima namreč stranka možnost, da še tudi kasneje, po prvem naroku, navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze pod pogojem, da tega ni mogla pravočasno storiti brez svoje krivde. Vsak konkretni primer pa pri tem terja iskanje ustreznega ravnovesja, saj so procesni položaji, ko stranka pridobi možnost navajanja novih dejstev in dokazov, zelo pestri in različni.
skrbnost dobrega strokovnjaka - kreditna pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za napake - pravočasno uveljavljanje kršitev - prekluzivni rok - neposlovna škoda - zastaralni rok - odškodninska odgovornost za škodo - predpostavke odškodninske odgovornosti - cenilec - zavarovanje kredita - hipoteka - rok za tožbo - škoda zaradi zaupanja - pravna praznina - jamčevalni roki kot prekluzivni roki
Prekluzivni roki za jamčevalne zahtevke za škodo zaradi zaupanja zaradi kršitve podjemne pogodbe veljajo za pogodbene stranke, pritožbeno sodišče pa je že pojasnilo razloge, zaradi katerih šteje, da je pogodba (med naročnikom in cenilcem) vzpostavila varstveni učinek, iz katerega tretja oseba črpa svoje pravice in obveznosti, zato je zaradi načela enakosti tudi tretja oseba vezana na prekluzivne roke, kot veljajo za naročnika, pri uveljavljanju pravice do povrnitve škode zaradi zaupanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00003034
ZPP člen 191, 191/1, 286b, 286b/1.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - pasivna legitimacija - razveljavitev zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na razveljavitev zakonske zveze zavrnilo zaradi zgrešene pasivne legitimacije, ker na pasivni strani v procesni skupnosti niso bili zajeti vsi dediči. Takšno stališče bi bilo pravilno, če bi tožnica s tožbo uveljavljala tudi ugotovitev obstoja dedne pravice po zapustniku iz naslova izvenzakonske skupnosti, na kar je tožnico napotilo zapuščinsko sodišče. V tem položaju bi dediči imeli položaj nujnih enotnih sospornikov in bi morala bodisi na aktivni bodisi na pasivni sodelovati tudi zapustnikova sestra kot zakonita dedinja.
preživninska dolžnost staršev - določitev preživnine - materialne in pridobitne zmožnosti - potrebe otroka in zmožnosti staršev - ocena potreb - tožba za zvišanje preživnine
Namen preživninske pravde ni detajlno ugotavljanje in podroben pregled celotnega poslovanja tožničinih staršev. Sodišče na podlagi razpoložljivih dokazov le oceni materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev.
Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka se sodišču prve stopnje stopnje ni pripetila, ker pritožbeno citirani razlogi sodišča prve stopnje niso sami s sabo v nasprotju, tako da bi zato izpodbijana sodba bila nejasna in nelogična, saj sodišče prve stopnje pove, da drži, da napake na tabličnem ohišju obstajajo, toda glede na presojo, da gre za minimalne estetske napake, presodi, da takšne napake ne pomenijo kršitve pogodbe. Gre za dejanske in materialnopravne zaključke sodišče prve stopnje, ki zgolj navidezno pomenijo nasprotje razlogov, dejansko pa zanje ne gre, saj sodišče prve stopnje drugače svojih pravnih naziranj v okoliščinah konkretnega primera ni moglo podati.
Predmet podjemnikovega izpolnitvenega ravnanja (in s tem vsebina njegove izpolnitvene obveznosti, ki se jo s sklenitvijo podjemne pogodbe zaveže opraviti) je opravljen (izvršen, končan) posel. Zato so merilo, ali je podjemnik svojo storitveno obveznost (pravilno) izpolnil, lastnosti končnega rezultata, ki ga je dosegel, torej lastnosti (značilnosti) opravljenega posla. Te lastnosti morajo ustrezati: pogodbeno dogovorjenimi lastnostim oziroma če teh stranki s pogodbo nista podrobneje opredelili, običajnim lastnostim in pravilom stroke, ki so uveljavljena za vrsto poslov, med katere spada posel, ki se ga podjemnik s sklenitvijo pogodbe zaveže opraviti. Podjemnikova izpolnitev je zato pravilna, če ima opravljeni posel (končni rezultat podjemnikovega dela) navedene lastnosti. Če posel, ki ga je podjemnik opravil, opisanih lastnosti nima, je podjemnikova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja presodilo, da gre pri zatrjevanih in ugotovljenih napakah za minimalne estetske napake. Minimalne estetske napake pa je šteti kot neznatne napake. Neznatne napake so tiste, ki ovirajo uporabo le do tiste meje, ko je napako z gledišča prometnih običajev, z gledišča narave uporabe stvari takšna, da jo je mogoče zanemariti. Da gre za estetske napake, ki so vidne le pod določenim kotom (del zatrjevanih napak pa sploh ni vidnih zaradi tega, ker so na notranji strani okvirčka), je v postopku ugotovljeno in pri takšnih napakah je mogoče govoriti o neznatnih napakah.
osebno vročanje - načini vročanja - nevročitev - nadaljevanje kazenskega pregona - vročanje sodnih pisanj v tujini
Sodišče mora nedvomno ugotoviti, ali je oškodovanec sporočilo prejel, saj je šele v primeru, ko se ob izkazani vročitvi nanj ni odzval, mogoče sklepati, da za nadaljevanje kazenskega pregona nima interesa, opravljena vročitev pa je tudi podlaga za presojo, ali je izjava o nadaljevanju kazenskega pregona podana v zahtevanem roku, torej ali je pravočasna.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002929
ZZLPPO člen 5. ZLNDL člen 1, 2. OZ člen 86. SPZ člen 43, 43/2.
lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb - ničnost spornih kupoprodajnih pogodb - lastninjenje družbene lastnine - materialnopravno napačna vknjižba - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - dobrovernost kupca - dobrovernost nadaljnjega pridobitelja - razpolagalna sposobnost - razpolagalni pravni posel - razpolagalno upravičenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Da bi tožnica v postopku uspela, ne zadošča, da izkaže napačno vknjižbo prve tožene stranke po določbah ZLNDL, temveč mora izkazati tudi, da druga in tretja toženka ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb in naknadni pridobitvi lastninske pravice nista bili dobroverni. Če sta torej druga in tretja toženka svojo lastninsko pravico na omenjenih nepremičninah pridobili v dobri veri, sta glede na potek časa, ko je od sklenitve pogodb minilo že šestnajst let, nepremičnine priposestvovali. Pri tem je bistveno, da gre za naknadna pridobitelja lastninske pravice in ne za pridobitelja, ki bi postal lastnik na podlagi enega od zakonov o lastninjenju družbene lastnine, zato priposestvovanja zaradi pravne zmote ni mogoče izključiti.
Razpolagalni pravni posel je dvostranski pravni posel, katerega predmet je razpolaganje s stvarno pravico. Sestavljen je iz izjave volje odsvojitelja o razpolaganju s pravico in izjave volje pridobitelja, da soglaša s takšnim razpolaganjem. Samo razpolagalno upravičenje ni predpostavka za veljavnost zavezovalnega niti razpolagalnega pravnega posla.
S priposestvovanjem kot originarnim načinom pridobitve lastninske pravice se sanirajo morebitne napake v zvezi s pomanjkanjem razpolagalnega upravičenja, hkrati pa je zagotovljena varnost pravnega prometa. Tako po poteku priposestvovalne dobe dejansko stanje stvari postane tudi njeno pravno stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003595
OZ člen 190. ZZZDR člen 51, 59, 59/1. ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/1, 74, 74/1.
ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - skupno premoženje - posebno premoženje - civilna delitev skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - načelo realne subrogacije - vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca - povrnitev vlaganj - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - višina uporabnine - nemožnost uporabe vozila - informativni dokaz - izločitev sodnika
S tem, ko tožnica zahteva od toženca svoj delež na skupnem premoženju v obliki izplačila denarnega zneska, ki ji pripada iz skupnih vlaganj, dejansko zahteva civilno delitev skupnega premoženja. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so dopustni zahtevki, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če to upravičujejo posebne okoliščine. V obravnavani zadevi so te okoliščine podane že s tem, da so predmet skupnega premoženja vlaganja pravdnih strank v obnovo nepremičnine, v lasti toženca, ki jo edini uporablja, pri čemer je vrednost skupnih vlaganj sorazmerno majhna v primerjavi z vrednostjo nepremičnine. Tožnica ni uspela s stvarnopravnim zahtevkom za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju. Zato je pravilno stališče sodbe, da je upravičena z obligacijskim zahtevkom zahtevati povrnitev vlaganj.
Prikrajšanje zaradi neuporabe vozila je v sodni praksi ponavadi izkazano kot strošek najema nadomestnega primerljivega vozila. Vendar pa tožnica v obravnavani zadevi ni izkazovala stroška najema nadomestnega vozila, pač pa, da je morala kupiti drugo vozilo in na ta način nadomestiti izgubo vozila. Po presoji pritožbenega sodišča je tudi v takšni obliki zahtevana uporabnina zaradi prikrajšanja pri uporabi vozila dopustna in jo je v takšnih okoliščinah mogoče priznati.
V primeru, ko je sklep o začetku stečajnega postopka sprejet na podlagi domneve insolventnosti po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP, je bila zaradi pritožbe družbenice, kontradiktornost v zvezi z navedbami glede insolventnosti vzpostavljena šele v pritožbenem postopku. Pritožnica je v pritožbi priložila nekatere listinske dokaze v dokaz teze, da dolžnik ni insolventen. S tem je uspela omajati zaključke sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki temeljijo na zakonski domnevi.
začetek teka roka - javno objavljanje na spletnem portalu ajpes - javna objava sklepa na portalu AJPES - potrjena poenostavljena prisilna poravnava
Določba četrtega odstavka 219. člena ZFPPIPP je jasna in ne omogoča analogije z vročanjem sklepov z objavo na straneh Ajpes.
Objava datuma pravnomočnosti na spletnih straneh Ajpes je v korist strankam, da jim tega ni treba individualno poizvedovati na sodišču. Tudi za sodišče je to dosti bolj ekonomično, glede na to, da v insolventnih postopkih praviloma nastopa množica upnikov.
najemna pogodba - odtujitev v zakup dane stvari - neupravičena pridobitev
Za položaj zakupnika je pomembno obvestilo (naznanitev) prenosa lastninske pravice, ker šele takrat postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Do tega trenutka je v zvezi z njim prejšnji zakupodajalec, čeprav je ta položaj izgubil že v trenutku, ko je bil prenos lastninske pravice opravljen. Po prejetem obvestilu pa nastopi obveznost zakupnika, da najemnino plača samo pravemu zakupodajalcu, to je pridobitelju lastninske pravice.