Sodišče prve stopnje je pri odločitvi nepravilno uporabilo določbo 184. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe, zato je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Zavzelo je namreč zmotno stališče, da je tožnica v pripravljalni vlogi z dne 12. 10. 2016 spremenila tožbo. V tožbi je odškodninski tožbeni zahtevek utemeljevala z navedbami, da jo je tožena stranka v kandidacijskem postopku za prosto delovno mesto "Skrbnik problematičnih velikih podjetij" diskriminirala zaradi starosti (tožnica je bila v času razgovora stara 52 let), z navedbo druge osebne okoliščine (tj. izobrazbe in delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih položajih) v drugi pripravljalni vlogi pa ni spremenila dejanske podlage zahtevka, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Z navedbami v tej smeri je namreč (pravočasno) podala le dodatne navedbe, s katerimi je utemeljevala tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova diskriminacije. Ker torej v obravnavani zadevi ni šlo za spremembo tožbe, je napačna odločitev v 1. točki izreka odločbe, da se sprememba tožbe ne dovoli.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - paulijanska sodba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - actio pauliana
Res s sodbo ni odločeno o obveznosti dolžnice upniku plačati terjatev, vendar ji to tudi s sklepom o izvršbi ni naloženo. Izvršba je namreč dovoljena le zaradi poplačila denarne terjatve upnika v višini 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi s prodajo solastniških deležev dolžnice na predmetnih nepremičninah. Izvršilni naslov (paulijanska sodba) v II. točki izreka nalaga toženi stranki (dolžnici v tej izvršilni zadevi) obveznost dopustiti, da tožeča stranka (upnik v tej izvršilni zadevi) poplača svojo terjatev, kot je ugotovljena v I. točki izreka sodbe, iz solastniških deležev na predmetnih nepremičninah.
Obstoj v plačilo zapadle terjatve je pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (255. člen OZ) in je bilo to vprašanje v okviru ugotavljanja pogojev za utemeljenost paulijanske tožbe predmet presoje v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov.
Sodišča so vezana na trditveno podlago in dokaze, ki jih predlaga stranka, ki morajo biti ustrezno substancirani.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da so bili prispevki posameznega zakonca pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja približno enaki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003595
OZ člen 190. ZZZDR člen 51, 59, 59/1. ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/1, 74, 74/1.
ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - skupno premoženje - posebno premoženje - civilna delitev skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - načelo realne subrogacije - vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca - povrnitev vlaganj - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - višina uporabnine - nemožnost uporabe vozila - informativni dokaz - izločitev sodnika
S tem, ko tožnica zahteva od toženca svoj delež na skupnem premoženju v obliki izplačila denarnega zneska, ki ji pripada iz skupnih vlaganj, dejansko zahteva civilno delitev skupnega premoženja. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so dopustni zahtevki, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če to upravičujejo posebne okoliščine. V obravnavani zadevi so te okoliščine podane že s tem, da so predmet skupnega premoženja vlaganja pravdnih strank v obnovo nepremičnine, v lasti toženca, ki jo edini uporablja, pri čemer je vrednost skupnih vlaganj sorazmerno majhna v primerjavi z vrednostjo nepremičnine. Tožnica ni uspela s stvarnopravnim zahtevkom za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju. Zato je pravilno stališče sodbe, da je upravičena z obligacijskim zahtevkom zahtevati povrnitev vlaganj.
Prikrajšanje zaradi neuporabe vozila je v sodni praksi ponavadi izkazano kot strošek najema nadomestnega primerljivega vozila. Vendar pa tožnica v obravnavani zadevi ni izkazovala stroška najema nadomestnega vozila, pač pa, da je morala kupiti drugo vozilo in na ta način nadomestiti izgubo vozila. Po presoji pritožbenega sodišča je tudi v takšni obliki zahtevana uporabnina zaradi prikrajšanja pri uporabi vozila dopustna in jo je v takšnih okoliščinah mogoče priznati.
osebno vročanje - načini vročanja - nevročitev - nadaljevanje kazenskega pregona - vročanje sodnih pisanj v tujini
Sodišče mora nedvomno ugotoviti, ali je oškodovanec sporočilo prejel, saj je šele v primeru, ko se ob izkazani vročitvi nanj ni odzval, mogoče sklepati, da za nadaljevanje kazenskega pregona nima interesa, opravljena vročitev pa je tudi podlaga za presojo, ali je izjava o nadaljevanju kazenskega pregona podana v zahtevanem roku, torej ali je pravočasna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00003120
ZIZ člen 175. ZPP člen 337. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112.
najemna pogodba - pisna najemna pogodba - ustni dogovor - odpoved najemne pogodbe - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - plačilo najemnine - nedovoljene pritožbene novote - dokazni predlog za zaslišanje strank - zaslišanje strank kot dokazno sredstvo - pravica stranke do izjave v postopku - pomanjkljiva trditvena podlaga
Določila pogodbe (glede obveznosti tožene stranke in glede možnosti odpovedi najemnega razmerja) so bila jasna in nedvoumna, navedba tožene stranke glede ustnega dogovora s pravnim prednikom tožeče stranke, da bo toženo stranko pustil na miru, pri čemer niti ni navedla konkretnih trditev o vsebini ustnega dogovora oziroma ni pojasnila, kako naj bi takšen dogovor vplival na njeno obveznost plačevanja najemnine, pa povsem pavšalna in neupoštevna. Glede na navedeno in upoštevajoč 175. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju je tožeča stranka kot kupec vstopila v pravice in obveznosti najemodajalca (pravnega prednika) iz sklenjene (pisne) najemne pogodbe, ne pa v morebitne drugačne (ustne) dogovore od tistih, ki izhajajo iz najemne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00002642
ZUreP-1 člen 105.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - namembnost zemljišča - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - namembnost zemljišča ob razlastitvi - sprememba namembnosti - predlagalni nepravdni postopek - prekluzija v nepravdnem postopku - prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku
Za določitev višine odškodnine je odločilen le namen (status) zemljišča, za katerega se je uporabljalo do sprejetja (planskega) akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture njegov status spremenjen.
V predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.
prenos poslovnega deleža družbenika - izplačilo vrednosti poslovnega deleža - zavezanec za plačilo - sodna poravnava
Pri prenosu poslovnega deleža na drugega družbenika je (drugače kot pri prenehanju poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve družbenika iz družbe) morebitni zavezanec za izplačilo njegove vrednosti družbenik, ki je prevzemnik deleža, in ne družba.
Sodba presenečenja bi bila podana, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
Bistvo verižne kompenzacije v součinkovanju večih pravnih dejanj, to je v medsebojno povezanih odpustih dolga, ki učinkujejo le, če so vsi realizirani. Namen verižnega pobota je namreč doseči ugasnitev in prenehanje terjatev vseh udeležencev kompenzacije z medsebojnim (vendar ne vzajemnim) odpustom dolga. Da bi verižna kompenzacija učinkovala tudi za predmetne terjatve tožene stranke do prodajalca oziroma kreditojemalca, bi jo morala skleniti tudi tožena stranka, saj gre za ekonomsko in pravno enoten posel.
Ne gre namreč za protispisnost, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na nekaj, kar je rezultat sodniškega sklepanja in ko gre za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine nekega dokaza, ampak le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično-prenosne narave.
pogodba o delu - predčasen odstop od pogodbe - naročnikova obveznost plačila
Tožena stranka je kot naročnica od pogodbe odstopila v skladu z 648. členom OZ, zaradi česar je zavezana tožeči stranki kot podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo obveznosti, ki jih slednja vtožuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019581
ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 182, 182/3, 191, 191/2, 204, 339, 339/1. ZZK-1 člen 243. OZ člen 87.
kreditna pogodba - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - ničnost pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - nujno sosporništvo - pasivna legitimacija - enotni sosporniki - nujni sosporniki - udeležba drugih oseb v pravdi - udeležba intervenienta - obvestitev drugega o pravdi - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - neveljavnost vknjižbe hipoteke - izbrisna tožba - ničnost kot predhodno vprašanje - posledice ničnosti
Stališče sodišča prve stopnje, da so stranke nične pogodbe nujni sosporniki, je materialnopravno pravilno in sledi tako pravni teoriji kot ustaljeni sodni praksi. Drugačna razlaga, ki jo ponuja tožnica, da naj bi šlo v tem primeru za dispozitivno enotno sosporništvo, je očitno zgrešena in nima opore niti v komentarju ZPP, na katerega se sklicuje pritožba. Če je tožnica hotela doseči (pravnomočno) ugotovitev ničnosti spornih pravnih poslov, bi torej morala bodisi vložiti tožbo skupaj z A. A. kot tožnikom, bodisi s tožbo poleg toženke zajeti tudi njega kot toženca.
Izpodbijana sodba izrecno ugotavlja, da je tožnica zgrešila pasivno legitimacijo, zato je odveč pritožbeno opozorilo, da na aktivni strani ni nujnega sosporništva. Res je, da nikogar ni mogoče prisiliti k tožbi, lahko pa je tožen. Dejstvo, da se tožničin sopogodbenik A. A. noče pravdati s toženko, zato ni ovira za uveljavitev tožničinega pravnega varstva, kot poskuša prikazati pritožba.
Odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev ničnosti spornih pravnih poslov je torej pravilna in zakonita. Pač pa je sodišče prve stopnje preuranjeno zavrnilo preostali del primarnega tožbenega zahtevka, kjer tožnica terja ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njen izbris. Ta zahtevek ima podlago v prvem odstavku 243. člena ZZK-1. O ničnosti spornih pravnih poslov, ki so bili podlaga za materialnopravno neveljavno vknjižbo, sodišče lahko odloči kot o predhodnem vprašanju. Čeprav gre za povezane zahtevke, to ne onemogoča samostojnega odločanja o vsakem od njih. Ker ima odločitev o predhodnem vprašanju pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo to vprašanje rešeno (drugi odstavek 13. člena ZPP), bi sodišče prve stopnje zatrjevano ničnost spornih poslov lahko presojalo navkljub temu, da v pravdi ne sodelujejo vse pogodbene stranke.
ZIZ člen 58, 58/2. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 240.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjavljanja v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi - vročanje odgovora na ugovor nasprotni stranki - kontradiktornost izvršilnega postopka - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku
Upnik je v odgovoru na ugovor zoper sklep o začasni odredbi navedel pravno relevantna dejstva glede obstoja oz. neobstoja upnikove terjatve, kot tudi glede obstoja subjektivne nevarnosti ter za svoje navedbe predložil tudi dokazila.
Upnikovega odgovora na ugovor zoper začasno odredbo sodišče prve stopnje ni vročilo dolžniku, kljub temu pa je na navedbe v upnikovem odgovoru na ugovor in predložene dokaze oprlo svojo odločitev, s katero je dolžnikov ugovor zoper izdano začasno odredbo zavrnilo. Dolžniku je bila tako odvzeta možnost, da se izjavi o navedenih dejstvih in predlaganih dokazih.
NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00048340
ZNP člen 70, 71. ZZDej člen 49. ZZdrS člen 5, 20. URS člen 35, 51, 51/3. OZ člen 179. ZDoh-2 člen 27. ZOR člen 277. ZPP člen 72, 72/2, 72/6, 291. ZST-1 člen 18, 39.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pogoji za pridržanje - presoja pogojev - zdravniška služba - opravljanje zdravniške službe - zdravniška specializacija - nepooblaščena oseba - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - vmesna sodba - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - povrnitev premoženjske škode - denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika - plačilo sodne takse - obveznost plačila sodne takse
Tožnici prostosti ni odvzela pooblaščena oseba oziroma presoje pogojev za prisilno hospitalizacijo, ki je medicinsko vprašanje, ni opravil zdravnik, ampak zdravniški specializant, ki sme opravljati zdravniško službo, za katero specializira, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.
Vmesna sodba ima prekluziven učinek, v postopku odločanja o višini je sodišče vezano na pravnomočno vmesno sodbo, zato načeloma ne more več obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago tožbenega zahtevka, tudi če jih tožena stranka pred izdajo vmesne sodbe ni podala.
Pravica do prostovoljnega zdravljenje obsega tudi pravico do odklonitve zdravljenja. Neupoštevanje odklonitve zdravljenja je utemeljeno samo, če bolnik nima več sposobnosti oblikovanja pravno relevantne volje glede zdravljenja. Zdravljenje proti volji bolnika je v takem primeru, tudi če pride do ogrožanja zdravja in življenja ali povzročanja velike škode sebi ali drugim, nedopustno in posledično protipravno.
prekinitev postopka - zakonski pogoji - prenehanje stranke v postopku - predhodno vprašanje - sposobnosti biti stranka - skrbnik za poseben primer - zakonito zastopanje - procesna predpostavka - pravnomočna odločba upravnega organa
Zaradi v 205. členu ZPP taksativno naštetih dogodkov, nastalih med postopkom, se postopek prekine na podlagi samega zakona. Gre za taksativno naštete primere prenehanja stranke med pravdo, prenehanja delovanja sodišča zaradi vojne ali drugih vzrokov ali če drug zakon tako določa.
ZPP v 206. členu omogoča tudi prekinitev postopka po sklepu sodišča, če so za to izpolnjeni zakonsko izpolnjeni razlogi. Eden od njih je reševanje predhodnega vprašanja, kadar sodišče sklene, da ga ne bo reševalo samo.
Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost ter v tem okviru pravilnost zastopanja, vključno z dovoljenjem za opravo predpravdnih dejanj, sta procesni predpostavki. Od njunega obstoja je odvisna dopustnost tožbe in končno odločba. Če procesne predpostavke niso izpolnjene in pomanjkljivosti niso odpravljive, sodišče namreč tožbo zavrže.
sodba na podlagi pripoznave - dopustni pritožbeni razlog - zmota - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Tožbeni zahtevek se je glasil na plačilo 5.844,04 EUR in tožena stranka je pripoznala tožbeni zahtevek v višini 2.991,81 EUR. Sodišče prve stopnje mora odločati v okviru postavljenih zahtevkov, slednji pa je bil postavljen kot zahtevek na plačilo. S pripoznavo je priznala, da je tožeči stranki dolžna plačati pripoznani znesek, sodišče prve stopnje pa se ni bilo dolžno ukvarjati s tem, ali je med strankami obstajal dogovor o drugačnemu načinu izpolnitve obveznosti.
Sklicevanje na napako volje mora biti argumentirano in konkretizirano, sicer izjave o pripoznavi ni mogoče izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003037
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 337, 337/1, 365, 365/3.
uporabnina - solastnina - pravica do uporabe solastne stvari - onemogočanje uporabe solastniku - višina uporabnine - višina prikrajšanja - višina obogatitve - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - priznana dejstva - substancirano prerekanje dejstev - pritožbene novote - stroški postopka
Tožnica je trdila, da bi bilo mogoče sporno nepremičnino oddati v najem za 800 EUR mesečno ali celo več. V zvezi s tem je predložila nekaj podatkov o višinah najemnin. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno presodilo, da se je toženec na takšne konkretne trditve in predložene dokaze odzval le posplošeno (da je tožbeni zahtevek pretiran po višini), brez navajanja razlogov (prim. drugi odstavek 214. člena ZPP), zato je dejstva o višini tožničinega prikrajšanja štelo za priznana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003088
OZ člen 134.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice posameznika - kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - svoboda izražanja - tisk - osebnostne pravice - osebni podatki - delna ugoditev predlogu
Tožnica zahteva vseobsegajočo prepoved prikazovanja, reprodukcije ter razširjanja spornega gradiva. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi takšna prepoved predstavljala pretiran poseg v pravico toženca do svobode izražanja, saj bi mu bilo s tem v bistvu onemogočeno pisanje o preteklem delovanju in poslovanju društva, katerega predsednik je. Takšni ugotovitvi tudi pritožnica obrazloženo ne oporeka. Glede njenega zavzemanja za delno ugoditev predlogu pa pritožbeno sodišče opozarja, da je naloga sodišča odločitev, ali je zahtevano varstvo utemeljeno ali ne. Sodišče ni niti dolžno niti upravičeno samo izoblikovati izreka o pravnem varstvu, ki bi sledil iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnica v 1. točki predloga ni opredelila delov gradiva, katerih uporaba naj se prepove. Šele ob takšni opredelitvi pa bi lahko sodišče glede vsakega posameznega dela (listine, izraza, podatka, očitka) opravilo tehtanje med tožničinimi osebnostnimi pravicami na eni strani ter pravico do svobodnega izražanja toženca na drugi strani, nato pa po potrebi predlogu ugodilo le delno. Ker tožnica z oblikovanjem predloga takšne presoje ni omogočila, je sodišče prve stopnje predlog v 1. točki pravilno obravnavalo enotno ter ga iz zgoraj navedenih razlogov tudi utemeljeno zavrnilo.
predhodna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - blokada računa - odprti sodni postopki - finančno in likvidnostno stanje - koeficient likvidnosti
Iz predloženih dokazil izhaja, da vsi sodni postopki (četudi je teh kar pet), ki naj bi po mnenju tožeče stranke vzbujali objektivno nevarnost, da bo uveljavitev vtoževane terjatve onemogočena ali znatno otežena, še niso zaključeni (na prvi stopnji) in ni mogoče predvideti, ali bodo zaključeni v korist ali škodo tožene stranke. Še zlasti, ker ima tudi tožena stranka nasprotne zahtevke do svojih nasprotnikov. Poleg tega je toženka oblikovala rezervacije pod postavko dolgoročnih časovnih pasivnih razmejitev v višini 256.275,00 EUR, ki je namenjen prav za poplačilo morebitnih obveznosti iz sodnih postopkov. Ne nazadnje pa z ozirom na dejstvo, da tožeča stranka že razpolaga s prvostopenjsko sodbo, plačila njene terjatve praviloma ne morejo ogroziti kasnejše sodbe, saj je razumno pričakovati, da bo tožeča stranka prej prišla do izvršilnega naslova kot tožniki-upniki tožene stranke v zadevah, na katere se sklicuje.
Ker je tožeča stranka s stopnjo prepričanja dokazala, da je bila med pravdnima strankama sklenjena posojilna pogodba, se je dokazno breme, ki ga je po pravilih o materialnem dokaznem bremenu nosila tožeča stranka, procesno prevalilo na toženca, ki bi moral z nasprotnim dokazom dokazati, da je bil prejeti znesek v višini 6.000,00 EUR namenjen za plačilo dela, ki ga je toženec opravil za tožečo stranko. Vendar pa toženec tega bremena ni zmogel.
obvezna obramba - zmožnost za uspešno obrambo - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - nujnost obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - obrazložitev sodbe
Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo opravilo v obdolženčevi nenavzočnosti. Pri tem ni presojalo nujnosti njegove navzočnosti, zato je nepopolno in morebiti celo zmotno ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev.
Pritožnik pravilno izpostavlja stališče sodne prakse, da besedna zveza "nezmožen", da se sam brani, ne pomeni, da mora imeti obdolženec zagovornika samo takrat, kadar je popolnoma nezmožen za vsakršno obrambo, ampak pomeni, da je nezmožen za uspešno obrambo.