Ob upoštevanju zatrjevanega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja (peti odstavek 11. člena ZST-1) je tudi po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati takso za postopek s pritožbo in predlog za obnovo postopka v skupni višini 88,00 EUR.
najemna pogodba za poslovni prostor - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - odstop od pogodbe - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova
Določilo 102. člena OZ ureja položaj, ko je ena stranka zavezana izpolniti obveznost pred drugo. V konkretnem primeru pa za tak položaj ni šlo, temveč je šlo za dalj časa trajajoče razmerje, kjer sta se stranki zavezali svoje medsebojne obveznosti poravnavati sproti.
Dokazno breme tožnice je bilo dokazati, da je prvotoženec njen oče in tožnica je skladno s tem predlagala izvedbo primernega dokaza z DNK analizo. Prvotoženca ni mogoče prisiliti v sodelovanje pri izvedbi tega dokaza, je pa z zavrnitvijo sodelovanja pri izvedbi tega dokaza tožnici onemogočil dokazovanje. Nesodelovanje prvotoženca pri izvedbi dokaza z DNK analizo ne pomeni avtomatično, da je prvotoženec oče. Je pa sodišče prve stopnje to okoliščino pravilno štelo v prid tožnici ob upoštevanju drugih izvedenih dokazov in pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
URS člen 76.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zastopnik
Ni predvideno sodno presojanje s strani delodajalca zatrjevane neskladnosti odločitve organa sindikata (predsedstva) z notranjimi pravili oziroma statutom. Sindikat kot posebna vrsta društev funkcionira na podlagi svojega temeljnega akta (statuta), ki ima naravo zasebnopravnega akta in ki določa tudi minimum pravnega varstva članstva, ki vstopa v razmerja s sindikatom. Ob spoštovanju zakonitosti imajo sindikati (organi) možnost, da svobodno in avtonomno odločajo, kdo bo vodil in zastopal njihov sindikat pri delodajalcu. Te odločitve niso podvržene sodni presoji v takem smislu, da bi sodišče ob zatrjevanih nepravilnostih v postopku statutarnega imenovanja s strani delodajalca ne upoštevalo izbire sindikalnega predstavnika, ki naj zastopa ekonomske in socialne interese njegovih članov oziroma delavcev. V tem sporu o prenehanju delovnega razmerja je tako bistveno, da je bil tožnik s sklepom predsedstva sindikata imenovan na funkcijo sekretarja.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo skladnost akta o imenovanju tožnika s statutom sindikata in s tem v zvezi ugotovilo tožnikovo odgovornost za njegovo imenovanje s strani kolegijskega organa sindikata. Če je predsedstvo sindikata ravnalo v nasprotju s statutom, posledice takšnega ravnanja ne more nositi tožnik. Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je utemeljeno zanesel na odločitev organa sindikata. Za napačno interpretacijo določb statuta tega organa ne more odgovarjati tožnik, ki se ni sam imenoval na funkcijo sekretarja. Ob upoštevanju vsega navedenega tožnik s tem, ko je kot sekretar vodil in predstavljal sindikat v razmerju do tožene stranke, ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu očitajo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005854
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 149, 150, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Kot je pravilno ugotovilo sodišče, je tožnik v škodnem dogodku utrpel zgolj lahko poškodbo, zaradi katere je po ugotovitvah izvedenke medicinske stroke trpel bolečine v skupnem trajanju mesec in deset dni. Sodišče je pri odmeri pravilno upoštevalo tudi vse ugotovljene neugodnosti, saj nevšečnosti med zdravljenjem sodna praksa obravnava v okviru odškodnine za telesne bolečine, pri tem pa je sodišče upoštevalo tudi tožnikovo subjektivno zaznavanje bolečin, zlasti izjemno močne bolečine ob škodnem dogodku. Ob tem je upoštevalo tudi, da je imel tožnik težave med spanjem, pri čemer pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče tožniku pravilno priznalo 3.000,00 EUR kot pravično odškodnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004026
ZPP člen 63. ZIZ člen 1, 1/1, 64, 64/1, 65, 65/3, 268.
sklep o zavarovanju - začasna odredba - tožba na nedopustnost zavarovanja - učinek sklepa o izvršbi - spor, ki nastane med izvršilnim postopkom ali zaradi njega - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - ugovor krajevne pristojnosti
63. člen ZPP se uporablja tudi za spore, ki nastanejo med izvrševanjem sklepa o zavarovanju.
Za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, je izključno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek. ZIZ sicer razlikuje med prisilno izvršitvijo terjatev (na temelju izvršilnih naslovov) in pa postopki za zavarovanje terjatev, vendar pa ima odločba, izdana v postopku zavarovanja, učinek sklepa o izvršbi. Prav zaradi izvrševanja zgoraj citiranega sklepa o začasni odredbi pa se je začel predmetni spor. Iz tega sledi, da do predmetnega spora ni prišlo med postopkom zavarovanja ali zaradi postopka zavarovanja, pač pa med postopkom izvršbe oziroma zaradi postopka izvršbe izdane začasne odredbe. Vendar to ni edini razlog za takšno odločitev.
Ne glede na to, ali se pravdni postopek za ugotovitev nedopustnosti vodi zato, ker se je prej vodil postopek izvršbe, ali zato, ker se je prej vodil postopek zavarovanja, je njegova vsebina v bistvenem delu enaka. Zato je prav, da se uporabijo tudi enaka pravila o pristojnosti sodišča.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197, 296.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vsak delodajalec od svojih zaposlenih utemeljeno pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih in da je bilo ravnanje tožnika, ko je zamahnil proti obrazu sodelavke in jo frcnil s prsti od spodaj navzgor po licu, neprimerno. Hkrati pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vsako neprimerno ravnanje delavca še ne pomeni hujše kršitve delovnih obveznosti v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki predstavlja razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je pravilno zaključilo, da bi za takšno ravnanje tožnika zadoščal že izrek disciplinske sankcije ali pa pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožniku priznalo izvedenino, s tem da mu ni priznalo priglašenih stroškov za študij spisa s prilogami do 50 strani, ki jih je sodni izvedenec ovrednotil v višini 46,00 EUR. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 1. točki prvega odstavka 48. člena določa, da za študij spisa pripada izvedencu pri obsegu do 50 strani 46,00 EUR. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodni izvedenec že preštudiral sodni spis, kar pomeni, da za podajo dopolnilnega mnenja ni bil potreben dodaten študij.
Pravilna je prvostopenjska presoja o tem, da v obravnavanem primeru ni bilo kršeno ne načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih, ne načelo enake vrednosti dajatev. Navedeni načeli nista uporabni neposredno, saj morajo biti izpolnjeni pogoji za uporabo katerega od institutov, v katerih sta načeli konkretizirani.
Prav tako tožeča stranka ni dokazala, da je nastopila naknadna nemožnost izpolnitve, ker tožena stranka obveznosti po Pogodbi ne more več izpolniti, češ da počivališče B. "očitno nikoli ne bo zgrajeno". Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bodo sporne pogodbene obveznosti tožene stranke zapadle ob izgradnji počivališča B. Upoštevajoč odsotnost določitve roka, v katerem naj bi tožena stranka počivališče zgradila, ter dejstvo, da je Pogodba sklenjena za nedoločen čas, pa pritožbene navedbe, da je izgradnja počivališča povsem "v zraku" ter da je nejasno, ali bo do tega sploh kdaj prišlo, ne morejo spremeniti pravilnosti izpodbijane odločitve.
Dogovor pravdnih strank o plačilu nadomestila je dopusten in sklenjen v okviru avtonomije pogodbenih stran.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005060
KZ-1 člen 86, 86/12, 186, 186/1. ZKP člen 129.a.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odmera kazni - okoliščine za odmero kazni - obsojenčevo zdravstveno stanje - nadomestna izvršitev kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom
Nedvomno so pri tožnici podane dolgoletne zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno delovno zmožnost, vendar pa tudi upoštevaje svoj poklic, kot je opredeljen v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2, pri tožnici zaenkrat še ni podana popolna izguba delovne zmožnosti in s tem niso izpolnjeni pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
ZDR-1 izrecno določa, da se poskusno delo lahko podaljša le v primeru začasne odsotnosti z dela in je tako nezakonito podaljšanje poskusnega dela, če delavec ni začasno odsoten z dela v času, ki je določen za opravo poskusnega dela po pogodbi o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bilo na toženi stranki dokazno breme, da je tožniku izplačala plačo za opravljeno delo v skladu z določbami 126. člena do 129. člena ZDR-1, kar pa ni uspela dokazati, zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
kolektivni delovni spor - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek zaradi umika predloga, o stroških postopka pa je odločilo na podlagi 158. člena ZPP. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je s sprejemom novega pravilnika, ki je v celoti nadomestil izpodbijanega, je predlagatelj dosegel prav tisto, kar je z vložitvijo predloga zasledoval - razveljavitev in s tem neuporabo spornih členov pravilnika. Razlog, zakaj je nasprotni udeleženec sprejel novi pravilnik, ni pomemben. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da je bila vložitev predloga potrebna in da je zato predlagatelj upravičen do potrebnih stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 183/3.. ZPIZ-2 člen 83, 83/1, 83/3.
predčasna pokojnina - ponovna odmera pokojnine
V II. točki izreka je prvostopenjsko sodišče izrecno odločilo, da bo o spremembi dokončne odločbe z dne 21. 9. 1994 ter v zvezi s sklepi z dne 12. 1. 1991 oziroma 1. 2. 1991, o odmeri pokojnine glede na dejansko plačane prispevke od leta 1972 dalje do upokojitve, moral odločiti toženec s posebno upravno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe. Takšna odločitev ni v nasprotju z odločitvijo v I. točki izreka, kjer je prvostopenjsko sodišče zgolj odpravilo odločbi iz leta 2011. II. točka izreka le nalaga dolžnost toženi stranki, da odloči o spremembi dokončne odločbe s posebno upravno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Pri tem prvostopenjsko sodišče tudi vsebinsko ne nalaga v kakšni smeri naj tožena stranka odloči. V 5. točki obrazložitve navede, da sodišče o višini zahtevka ni odločalo in tudi ni smelo odločati, saj je toženec tožnikovo zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine zavrgel, torej o tožnikovi zahtevi po vsebini ni odločal. V 11. točki obrazložitve sodbe pa povzame, da je potrebno glede na odločitev ustavnega sodišča pri zahtevah za ponovno odmero pravice do pokojnine v času, ko je veljal ZPIZ-1, odločati na podlagi prvega in tretjega odstavka 83. člena ZPIZ-2. Na tej pravni podlagi je prvostopenjsko sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo izpodbijani odločbi ter tožencu naložilo, da s posebno upravno odločbo odloči o spremembi dokončne odločbe z dne 21. 9. 1994 v zvezi z odločbami v letu 1991. Takšna obrazložitev je v celoti skladna z odločitvijo sodišča v I. točki izreka in tudi nadaljnja obrazložitev v isti točki (11. točka obrazložitve), ki se nanaša na II. točko izreka ni v nasprotju s tem. Navedeno je zgolj, da je pri tem potrebno, glede na dejansko plačane prispevke od leta 1972 dalje do upokojitve, te prispevke upoštevati. Prvostopenjsko sodišče je opozorilo še na pravno podlago iz tretjega odstavka 183. člena ZPIZ - 2, da učinkuje odločitev, ki jo bo tožena stranka sprejela glede morebitne spremembe dokončne odločbe, od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, torej od 1. 5. 2011 dalje. Gre za pravno naziranje, od kdaj dalje učinkujejo izdane odločbe, upoštevajoč tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2.
Stranka predlog za oprostitev plačila sodnih taks lahko vloži kadarkoli, ne glede na to, da taksna obveznost še ni nastala. Sklep o morebitni oprostitvi, odlogu ali odobritvi obročnega plačila taks, učinkuje od dneva, ko je vložen predlog za oprostitev in za vse taksne obveznosti, ki so oziroma bodo nastale kasneje (prvi odstavek 13. člena ZST-1). Sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati (tretji in četrti odstavek 13. člena ZST-1).
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor zoper sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - veriga listin - sklep o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
Zemljiškoknjižni lastnik lahko izpodbija sklep o začetku postopka vzpostavitve listine s trditvijo, da: - listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena oz., - je listina katere vzpostavitev se zahteva v njegovi posesti oz. v posesti osebe, ki jo hrani zanj, ker še niso izpolnjeni pogoji za njeno izročitev predlagatelju postopka. Le če je vsebina ugovora taka, da jo je mogoče subsumirati pod enega od teh dveh pogojev, velja, da navedb v ugovoru ni treba dokazovati.
kazenska sankcija - kazen zapora - olajševalne in obteževalne okoliščine - prepovedan prehod preko državne meje - neutemeljena pritožba
Okoliščine, ki vplivajo na izbiro vrste in odmero kazenske sankcije, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in prepričljivo pojasnilo, čemu izrek sankcije opominjevalne narave ne pride v poštev. V nasprotju s pritožnikom pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje obtoženčevega priznanja ter njegove dosedanje nekaznovanosti ni spregledalo, dalo pa jima je tudi primeren olajševalni pomen. Trditev, da se obtoženec kesa za storjeno dejanje, nima podlage v podatkih spisa. Okoliščina, da je obtoženec star 23 let, še ne pomeni, da bi moralo sodišče to upoštevati kot olajševalno okoliščino, saj je človek pri 23 letih že izoblikovana osebnost in ni mogoče trditi, da ga vodi mladostna neizkušenost in nepremišljenost.
ZDR člen 42.. - člen 62.. ZFPPIPP člen 21, 212, 212/1, 213, 213/1.
plačilo razlike plače - znižanje plače - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - prednostne terjatve
Toženka je v spis predložila plačilne liste tožnika, iz katerih izhaja, da je tožniku v spornem obdobju izplačevala znižano plačo oziroma, mu je od plače odbijala vtoževane zneske z oznako "zmanjšanje po sklepu". Po navedbah toženke naj bi šlo za znižanje plače vsem zaposlenim zaradi slabega poslovanja in gospodarske krize. Vendar tožnik s takim znižanjem plače ni soglašal. Prav tako tudi toženka ni predložila nobenega sklepa, ki bi utemeljeval znižanje plače. Toženka je tudi trdila, da je pri znižanju plače posegla v del plače iz naslova delovne uspešnosti, ki se na podlagi 10. člena pogodbe o zaposlitvi giblje v razponu - 20 % do + 30 % osnovne plače, kar pa tudi ni utemeljeno. Pravilno je zavzeto stališče prvostopnega sodišča, da bi bilo mogoče poseči v tožnikovo plačo iz tega naslova le na podlagi 62. člena Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije, torej na podlagi ugotovitve delovne uspešnosti delavca po vnaprej znanih in določenih merilih, česar pa toženka ni dokazovala.
Po prvem odstavku 213. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava ne vpliva na prednostne terjatve. Na podlagi 21. člena tega zakona pa so prednostne terjatve tudi plače za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Glede na navedeno je materialnopravno pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da potrjena prisilna poravnava nad toženko ne učinkuje na vtoževane tožnikove terjatve.
ZZVZZ-UPB3 člen 15, 15/1, 15/1-1, 78, 78/2.. ZDR-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/5.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
lastnost zavarovanca - obvezno zdravstveno zavarovanje - delovno razmerje
V okoliščinah konkretnega primera, ko je bila pogodba o zaposlitvi med tožnikom in zavarovanko 4. 6. 2015 že podpisana, ne pa tudi izročena zavarovanki, pa jo je tožnik, še preden naj bi 8. 6. 2015 začela delati, istega dne obvestil, da pri njemu ne bo delala, je za rešitev zadeve bistveno vprašanje, ali je delovno razmerje, ki bi bilo podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje, sploh nastalo. Gre za vprašanje, ali je sicer podpisana pogodba o zaposlitvi, sploh začela učinkovati. To vprašanje je ob zmotnem materialno pravnem izhodišču, da je v obravnavanem primeru po podpisu pogodbe prišlo do nezakonite ustne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ostalo odprto, čeprav bi ga bil kot predhodno že v predsodnem upravnem postopku dolžan razčistiti toženec. Če delovno razmerje ni nastalo, ker podpisana pogodba o zaposlitvi, ni začela učinkovati, ni moglo nastati niti pravno razmerje, ki bi bilo podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje. Delovno razmerje, ki ni nastalo, ni moglo niti nezakonito prenehati.