STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0083293
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4. ZMZPP člen 19, 19/1, 19/2. ZGD-1 člen 8, 263. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 352. OZ člen 135. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
spor z mednarodnim elementom – določitev sodne pristojnosti – kolizijska pravila – uporaba prava – dogovor o uporabi prava – spregled pravne osebnosti – stečajni postopek – neprijava terjatve – učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov – krivdna odškodninska odgovornost – skrbnost in odgovornost – skrbnost in odgovornost poslovodje – trditveno breme
Ker tožnica ni prijavila terjatve v stečajnem postopku nad družbo, je s tem prenehala tudi terjatev do toženke kot družbenice družbe, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082101
ZMZPP člen 48, 88, 89. ZPP člen 17, 17/2, 337, 337/1. OZ člen 59, 59/2.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost sodišča Republike Slovenije – navezne okoliščine – kriterij toženčevega prebivališča – prekinitev postopka – pogodba o prenosu poslovnega deleža – neupravičena pridobitev – pogoji in njihov učinek – odložni pogoj – nedovoljene pritožbene novote
Za oceno pristojnosti sodišča Republike Slovenije so odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči. Sodišče tudi o (ne)pristojnosti slovenskega sodišča odloči na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0053149
OZ člen 148. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 7. ZMZPP člen 30.
odškodninska odgovornost družbenika – spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe – pravo, ki ga je treba uporabiti – uporaba slovenskega prava
Upnik nikoli ne more zahtevati izpolnitve obveznosti družbe od direktorja in nadzornika, od družbenika kapitalske družbe, za katero gre v konkretnem primeru, pa le izjemoma, če so izpolnjene predpostavke za spregled pravne osebnosti. Predpostavka za vse zakonske dejanske stanove iz 8. člena ZGD-1 pa je zloraba pravne osebe s strani družbenika.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok člen 3, 19.
mednarodni protipraven odvzem otroka – postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok – pogoji za izdajo sklepa o vrnitvi otroka
Čim je ugotovljeno, da otrok ni bil nezakonito odpeljan, ni podlage za izdajo sklepa o vrnitvi otroka po določbah Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0060971
ZMZPP člen 37, 37/2, 37/3. ZZZDR člen 65, 105, 105/3, 129. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-5, 83, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-9.
razveza zakonske zveze – uporaba prava – spor z mednarodnim elementom – razmerja med starši in otroki – zaupanje otrok v varstvo in vzgojo – zaslišanje otroka – koristi otroka – določitev preživnine – pravica uporabe svojega jezika v postopku – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje stranke – zastopanje po začasnem zastopniku
Sodišče prve stopnje je res uporabilo le slovensko pravo in ne tudi kumulativno prava Srbije. Tudi če bi bilo treba kumulativno uporabiti pravo Republike Srbije in če to ne bi omogočalo razveze, bi se zakonska zveza smela razvezati tudi, če bi za to obstajali le razlogi po slovenskem pravu, ti pa so nevzdržnost zakonske zveze (65. člen ZZZDR), za kar zadošča, da je zakonska zveza nevzdržna le za enega zakonca. A tudi srbski zakon, ki ureja družinska razmerja (Porodični zakon), v 41. členu določa, da ima vsak zakonec pravico do razveze, če so zakonski odnosi resno in trajno moteni ali objektivno ni mogoče uresničiti življenjske skupnosti zakoncev. Navedeno pomeni, da srbski in slovenski zakon določata vsebinsko zelo podobne pogoje za razvezo zakonske zveze, ki so v konkretnem primeru tudi izpolnjeni.
Neutemeljen je očitek, da tožencu ni bil dana možnost obravnavanja oz. da je sodišče odločilo brez zaslišanja toženca, saj te možnosti ni imelo: če mu ni bilo mogoče vročiti sodnih pošiljk, ga tudi zaslišati menda ni bilo mogoče. Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana, saj je toženca zastopal začasni zastopnik, prav tako tudi ne kršitev iz 9., ki je storjena v primeru, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek. Sodišče prve stopnje sploh ni imelo možnosti, da bi to kršitev storilo.
Dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe je najemnik, če najemna pogodba ne določa drugače. Gre za konkretizacijo splošnih obligacijskih načel o neupravičeni obogatitvi tudi v primerih, ko je najemnina merilo za prikrajšanje upravičenca. Gre za pravno in ne za dejansko vprašanje, kot je to napačno ocenilo sodišče prve stopnje in v posledici te napake „ugotavljanje“ tega prepustilo izvedencu gradbene stroke.
Če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep, lahko vsako sodišče odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek, pri čemer tudi v takšnem primeru sodišče opravi preizkus obstoja pogojev za priznanje.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069763
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok člen 3. ZMZPP člen 10, 10/1, 42, 42/1, 42/2, 42/3.
dodelitev v vzgojo in varstvo – preživnina – stiki – začasna odredba – zaščita otrokove koristi – spor z mednarodnim elementom – mednarodna ugrabitev otrok
Toženec je skupnega otroka brez vednosti in soglasja tožnice vzel iz vrtca in ga odpeljal v BiH, kjer je bil otrok dobre štiri mesece, dokler toženec ni prostovoljno izvršil začasne odredbe in otroka pripeljal nazaj ter izročil tožnici. Hipna sprememba dosedanjega matičnega okolja, dokler o tem ni dokončno odločeno, ne more biti v otrokovo korist, pri čemer je bistveno, da v obstoječem matičnem okolju ni nič takega, kar bi kazalo na otrokovo ogroženost, zato je zaradi zaščite otrokove koristi izdaja začasne odredbe, po kateri sta otroka začasno (tj. za čas trajanja postopka) dodeljena v vzgojo in varstvo mami, nujno potrebna.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0069742
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 8. ZMZPP člen 28, 48, 48/1, 169. ZPP člen 286b, 286b/1. ZASP člen 1, 1/1, 1/1-3.
kršitev avtorskih pravic - nepremoženjska škoda - moralne avtorske pravice - prenosljivost pravic, odstop avtorskih pravic - pooblastilo - spor z mednarodnim elementom - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje kršitve
Moralne avtorske pravice niso prenosljive, terjatev na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve takšne pravice, pa se lahko odstopi le, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064874
OZ člen 378, 378/2. ZMZPP člen 4. Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 3. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 28. ZPP člen 161.
prometna nesreča v Republiki Avstriji – razmerje z mednarodnim elementom – lex loci actus – tek zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – sosporniki – metoda izračuna stroškov
Haaška konvencija (Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče) ima pri uporabi prednost pred ZMZPP, saj slednji v 4. členu določa, da se ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi. Ovire za uporabo Haaške konvencije ne predstavlja niti Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. 7. 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II), saj je v 28. členu te uredbe določeno, da ne posega v uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so ena ali več držav članic v času sprejetja te uredbe in ki določajo kolizijska pravila za nepogodbene obveznosti.
ZPP nima posebnih pravil o tem, kako naj ravna sodišče v primeru, kadar stranka propade v razmerju do enega sospornika, medtem ko proti drugemu delno ali v celoti uspe. Za take primere je v sodni praksi pogosto uporabljena metoda, ki se je je poslužilo tudi sodišče prve stopnje in ima podlago v prvem odstavku 161. člena ZPP.
Uredba Bruselj I - potrdilo iz priloge V. Uredbe Bruselj I
S tem potrdilom iz priloge V k Uredbi Bruselj I se ne potrjuje nič drugega, kot nastop izvršljivosti po domačih pravilih in ta je podlaga za pridobitev eksekvature. Potrdilo iz priloge V Uredbe Bruselj I je po “pravni moči” enako potrdilu o izvršljivosti, ki ga izda stranki (upniku) sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji v skladu s prvim odstavkom 42. člena ZIZ, za uporabo v Sloveniji. Če je slovenska sodna odločba pravnomočna in izvršljiva, mora slovensko sodišče, kot to utemeljeno navaja tožeča stranka v pritožbi, na zahtevo stranke izdati potrdilo o izvršljivosti bodisi za njeno za uporabo (izvršbo) v Sloveniji po 42. členu ZIZ bodisi za uporabo v mednarodnem prometu (priznanje in izvršitev) po Uredbi Bruselj I in 42.a členu ZIZ, če gre za Evropsko unijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082677
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23. ZPP člen 18, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - določitev pristojnosti med sodišči držav članic EU - okoliščine primera - poroštvo - poroštvena izjava - vsebina izjave - prevzem obveznosti iz glavne pogodbe - plačilna obveznost - prorogacijska klavzula - dogovor o pristojnosti
Toženca kot poroka s poroštvenima pogodbama nista prevzela vseh obveznosti in pogojev iz glavne pogodbe, temveč le plačilne obveznosti, zato se ne moreta sklicevati, da se prorogacijska klavzula iz temeljne pogodbe nanaša tudi na njiju. Za sojenje je zato pristojno slovensko sodišče.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0070965
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 1, 2, 2/1, 2/2, 3, 3d, 5, 6, 7. Uredba (ES) št. 1393/2007 z dne 13. 11. 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah člen 4, 4/3, 7.
pristojnost slovenskih sodišč v preživninskih zadevah - samostojnost preživninskega zahtevka - pomožna pristojnost - forum necessitatis - pristojnost sodišča, pred katerim se tožena stranka spusti v postopek - vročanje tožbe v odgovor
Pristojnost slovenskih sodišč na podlagi od 3. do 7. člena Uredbe ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077195
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23, 23/1a. ZMZPP člen 52, 52/3, 53. ZPP člen 17, 17/2, 29, 224, 224/1, 224/6, 225, 318. OZ člen 831, 831/2.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost sodišča - pogodbeni dogovor o pristojnosti - tožbene trditve - tuja pravna oseba - sedež tožene stranke - vročanje tujim pravnim osebam - standariziran obrazec o vročanju - preverjanje podatkov v tujini - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - vročilnica - zamudna sodba - distribucijska pogodba
Pristojnost sodišča, ki je prejelo tožbo, le-to presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi navedb v tožbi, in glede na določbo 16. člena Pogodbe, s katerim je bila dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani, ugotovilo, da je pristojno za odločanje v predmetnem sporu. Brezuspešno je sklicevanje na 53. člen ZMZPP, ker se ta uporablja le v primerih, ko med pravdnima strankama ni izrecnega dogovora o pristojnosti.
tožniška varščina – tuj državljan kot tožnik – premoženjsko stanje tožnika – izjeme
Prebivališče tujca, finančno stanje in ugled tujca so odločilni razlogi, na podlagi katerih sodišče Republike Južne Afrike odloči o utemeljenosti predloga za plačilo tožniške varščine. Smiselna uporaba 1. točke 1. odstavka 91. člena ZMZPP, ki določa, da toženec nima pravice zahtevati varščine za pravdne stroške, če v državi, katere državljan je tožnik, državljani Republike Slovenije niso dolžni dajati varščine, nalaga sodišču v Republiki Sloveniji, da v primeru, če je tožnik državljan Republike Južne Afrike, ugotavlja razloge, zaradi katerih zahteva za plačilo varščine ni utemeljena, ker varščina ni potrebna, ker ne obstaja bojazen, da slovenski državljan v primeru, da v pravdi uspe, ne bi mogel doseči plačila pravdnih stroškov od tožnika oziroma bi bila uveljavitev te terjatve bistveno otežena. Stalno ali začasno bivališče tožnice v Sloveniji, njeno finančno stanje in premoženje v Sloveniji, so lahko razlogi, na podlagi katerih izjemoma kot tuja državljanka ne bo dolžna plačati varščine, kot to določa 1. odstavek 90. člena ZMZPP, če bodo navedene okoliščine zagotavljale realno možnost plačila terjatve toženke za pravdne stroške, če bo v pravdi uspela.
pristojnost sodišč v zadevah z mednarodnim elementom – tožnik – slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS – zakonski spor – neuporaba pravil o izključni pristojnosti – pristojnost slovenskega sodišča – subsidiarna pristojnost
Sodišče RS je pristojno v zakonskih sporih tudi tedaj, če toženec nima stalnega prebivališča v RS, je pa tožnik slovenski državljan s stalnim prebivališčem v RS.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082018
Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 3, 6, 74. ZMZPP člen 19. ZPP člen 7, 212, 243, 252, 252/2, 285, 286. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
pogodba o poslovnem sodelovanju - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - utemeljenost odstopa od pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - povrnitev škode - izgubljeni dobiček - mednarodna prodajna pogodba - spor z mednarodnim elementom - dogovor o uporabi prava - razpravno načelo - plačilo DDV - pravočasnost trditev - prekluzija - pripombe na izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo
Obe pravdni stranki sta se sklicevali le na določbe OZ. Zato je sodišče upravičeno štelo, da sta se za njegovo uporabo dogovorili (vsaj konkludentno).
Od odškodnin se DDV ne plačuje.
Pripombe in ugovori zoper izvedensko mnenje niso dokazni predlogi in navedbe, pač pa dokazni ugovori, ki niso vezani na določeno fazo postopka. Pravila o prekluziji jih ne zadenejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0060854
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - uporaba domačega prava - pogodba o opravljanju odvetniških storitev - specifikacija računa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka opravlja odvetniško dejavnost v Avstriji, kjer je tudi njen sedež, zato mora sodišče prve stopnje na podlagi Uredbe (ES), št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008, najprej ugotoviti, ali bo za presojo spornega razmerja uporabilo slovensko ali avstrijsko pravo. Ker se do teh okoliščin doslej ni opredelilo, odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preveriti. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0082586
ZZZDR člen 106. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 11, 16.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - nujni postopek - odločitev o pravici do skrbi za otroka - sočasen postopek o določitvi stikov - določitev osebnih stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD - zadržanje otroka na dopustu brez soglasja drugega starša - mednarodni protipraven odvzem otroka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - ustroj življenja staršev - način življenja pravdnih strank - kvalitetno izvajanje stikov - varstvo koristi otroka
Odločanje po Haaški konvenciji ni meritorno odločanje o vprašanju vzgoje in varstva otrok, niti tega odločanja ne prejudicira. Gre za nekakšen začasen ukrep, katerega cilj je, da se odpravijo posledice protipravnega ravnanja in da se otroka čim prej vrne v državo njegovega običajnega prebivališča. Tam pa naj se tudi meritorno rešujejo spori glede starševske odgovornosti.
Odločanje o zadevah starševske odgovornosti glede ugrabljenega otroka ima tako prednost pred izdajo meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka. V obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče o zahtevi za vrnitev ugrabljenega otroka še ni odločalo, prav tako ni izdalo meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka. Z začasnimi odredbami, s katerimi je skušalo urediti stike med mld. otrokom in materjo, ni meritorno odločilo o pravici do skrbi za otroka. Sodišče je z začasnimi odredbami skušalo urediti stike med otrokom in materjo, ki jih je potrebno zagotoviti tudi skladno s 1. členom Haaške konvencije.
Zakonskih določb, ki bi izrecno ali posredno določale enotno sosporništvo za primere kot je konkretni, ni. Takšnega sklepa pa ne omogoča niti pravna narava konkretnega razmerja, saj vsak od solastnikov lahko odgovarja le za svoj del obveznosti – torej za tisti del kupnine, ki jo je prejel, glede zatrjevane koristi pa je dolžan vrniti toliko, za kolikor je okoriščen. Na to, da gre za navadne sospornike, ne vpliva niti dejstvo, da so nekateri toženci pravni nasledniki bivših solastnikov, saj so tudi sodediči, ki odgovarjajo za zapustnikove dolgove navzven solidarno, navadni sosporniki.
ZZZDR člen 65. ZMZPP člen 37, 37/2, 37/3. ZPP člen 413.
razveza zakonske zveze – razmerje z mednarodnim elementom – stroški postopka
Če sta zakonca državljana različnih držav, se za razvezo zakonske zveze uporabljata kumulativno pravi držav, katerih državljana sta.
Če se zakonska zveza ob kumulativni uporabi ne bi mogla razvezati, se za razvezo zakonske zveze uporabi pravo Republike Slovenije, če je imel eden od zakoncev ob vložitvi tožbe stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.