Uredba sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 4/2, 4/2-b. ZFPPIPP-G člen 37. ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 102.
stečajna masa v postopku osebnega stečaja - novela zakona - vpliv spremembe zakona na zaseg in izterjavo - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - sklep o zasegu denarnega dobroimetja - izvršilni sklep - omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso - omejitve izvršbe - izvrševanje sklepa skladno s spremembo - spor z mednarodnim elementom - pravo države uvedbe postopka
Dne 26. 4. 2016 je začela veljati novela ZFPPIPP-G, ki drugače ureja stečajno maso v postopku osebnega stečaja. Pritožnica ima prav, ko navaja, da ZFPPIPP-G nima prehodnih določb glede spremenjenega 389. člena ZFPPIPP. Vendar pa to ne pomeni, da zato spremenjena določba 389. člena ZFPPIPP za obravnavano razmerje ne velja. V skladu s 37. členom ZFPPIPP-G namreč ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. To pa pomeni, da se z dnem začetka njegove veljavnosti začne uporabljati tudi spremenjeni 389. člen.
Sklep o izterjavi stalnih prejemkov in sklep o zasegu denarnega dobroimetja sta po svoji naravi izvršilna sklepa. Na take sklepe sprememba predpisa, ki ureja njuno izvrševanje, seveda vpliva (razen kadar prehodne določbe določajo drugače), in to ne glede na dejstvo, da sta osnovna sklepa postala pravnomočna že pred novelo ZFPPIPP-G. To pa nadalje pomeni, da zaradi spremembe zakona, ki omejuje zneske, ki spadajo v stečajno maso (torej zaradi spremembe 389. člena ZFPPIPP), sprememba sklepov niti ni bila potrebna.
Stečajna dolžnica biva v Republiki Avstriji in je tam tudi zaposlena, kar pomeni, da ji je treba socialno varnost zagotoviti v Republiki Avstriji, ki pa sama ureja, kateri so potrebni zneski za preživetje stečajne dolžnice in njene družine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022980
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-2.
razmerje z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - ugovor mednarodne pristojnosti - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Ni namreč mogoče zanemariti odločilnega dejstva, da je do poplav zaradi zatrjevanega škodljivega ravnanja tožene stranke prišlo v Republiki Sloveniji, ter da je do škodljivih posledic le teh prišlo prav tako na območju Republike Slovenije, zato po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma o pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča, da je podana navezna okoliščina, ki v luči učinkovitejšega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije zaradi bližine predmeta spora utemeljuje mednarodno pristojnosti slovenskega sodišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022993
Uredba (EU) Evropskega parlamenta in sveta, št. 1215/2012 z dne 12. 12. 2012, o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7-2.
premoženjska škoda - sodna pristojnost - splošna pristojnost - posebna pristojnost
Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, temu pa pritrjuje tudi pritožba, citirano pravilo o posebni pristojnosti temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem se je zgodil škodni dogodek, kar zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije, upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok člen 12, 12/2, 13, 13-a, 13-b, 14, 15.
mednarodni protipraven odvzem otroka – zahteva za vrnitev otroka – namen postopka – upoštevanje odločbe, izdane v državi izvora – soglasje roditelja za trajno preselitev – soglasje za začasno bivanje – izpostavljenost otroka nasilju ali duševni travmi – prilagoditev na novo okolje
Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi poudarilo, da gre za soglasje oziroma naknadno odobritev le v primeru, ko je to nedvoumno izraženo z besedami ali dejanji, ki izražajo strinjanje, da se otroka odpelje s kraja običajnega bivališča oziroma v novem okolju zadrži za nedoločen čas oz. za stalno. Pri ugotavljanju, ali je podana odobritev, je potrebno upoštevati dejansko voljo predlagatelja, njegov subjektivni namen ter na podlagi vseh dejanj oceniti, ali je bilo podano soglasje.
tuji državljan kot tožnik – tožniška varščina – plačilo varščine za pravdne stroške – izjeme
Z institutom varščine država varuje tožence pred rizikom neplačanih pravdnih stroškov, ki jih s sprožanjem postopkov v Sloveniji lahko povzročijo tuji državljani. Pravilo je, da je tuj državljan varščino dolžan plačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060203
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 4, 4/1. ZMZPP člen 17. OZ člen 131, 148. ZPP člen 14.
uporaba tujega prava – uporaba prava države, kjer je nastala škoda – Uredba Rim II – neposlovna odškodninska odgovornost – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je uporabilo napačno materialno pravo, ko je po slovenskem pravu presojalo, ali gre za neposlovno toženkino odgovornost, namesto da bi tudi to v skladu z Uredbo Rim II presodilo po avstrijskem pravu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022929
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 7, 7/2.
razmerje z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je glede na vsebino Uredbe (Poglavje II, Pristojnost, Oddelek 1, Splošne določbe) pravilno ugotovilo, da so lahko (ne glede na vsebino prvega odstavka 4. člena1) v skladu s 5. členom Uredbe osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, tožene (tudi) pred sodišči druge države članice, in sicer na podlagi pravil iz Oddelkov 2 do 7 tega poglavja. Med drugim tudi v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka (drugi odstavek 7. člena Oddelka 2, Posebna pristojnost). Pojasnilo je tudi, da besedna zveza „kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka“, krije tako pristojnost kraja, kjer je nastal škodni dogodek kot tudi kraja, kjer je nastala škoda, tako da lahko tožeča stranka izbira pristojnost sodišča tako ene kot tudi druge države članice, če kraja nista v isti državi članici. Vse to za toženo stranko očitno ni pritožbeno sporno.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23, 23/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 205/2, 339, 339/2, 339/2-15.
dogovor o pristojnosti – dogovor o uporabi prava – vsebina listine – odločilna dejstva – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – prekinitev postopka, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v 16. točki Pogodbe dogovorjena uporaba nemškega prava, v 17. točki Pogodbe pa pristojnost sodišč v X ter da je dogovor o uporabi prava in o krajevni pristojnosti prešel na tožečo stranko, na katero je pogodbena stranka s sedežem v Nemčiji, cedirala terjatev iz Pogodbe. Tožeča stranka navaja v pritožbi, da vsebuje 17. točka Pogodbe dva odstavka in da se prvi odstavek 17. člena Pogodbe (v slovenskem besedilu) glasi: „Pristojnost sodišč v X“, drugi odstavek pa: „Banka je upravičena svoje pravice uveljaviti tudi pred katerimkoli drugim sodiščem“. Sodišču prve stopnje očita, da je svojo odločitev oprlo izključno na prvi odstavek 17. člena Pogodbe, ni pa se opredelilo do drugega odstavka, ki izključuje dogovor o pristojnosti sodišča v X kot izključno pristojnega sodišča.
Ker obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini 17. člena Pogodbe in med vpogledano vsebino obeh odstavkov 17. člena Pogodbe, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0085824
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 6, 25, 26, 27, 35, 38, 39, 45, 49, 53, 60, 86, 86/1, 86/2. OZ člen 459, 500, 501.
V konkretnem primeru je bistveno, ali je toženka blago pravočasno pregledala in prodajalca v primernem roku obvestila o napakah, in sicer tako glede dobave v mesecu maju 2008, kot tudi glede dobave v mesecu juniju 2008. Pritožnica pravilno opozarja, da je na neistovetnost blaga mogoče opozoriti tudi ustno.
V skladu s 27. členom CISG morebitne zamude ali napake pri prenosu sporočil bremenijo naslovnika (oddajna teorija), vendar pa dokazovanje vsebine ustne komunikacije in dejstva, da jo je naslovnik sprejel in razumel, nosi tisti, ki se je za tak (težje dokazljivi) način komunikacije odločil.
Naslovnik mora biti zmožen slišati sporočilo, ustno sporočeno po telefonu; v primeru spora je dokazno breme na klicatelju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079560
OZ člen 2, 3, 15, 40, 50, 56, 82, 82/1, 103, 116, 117, 330, 330/2. ZPP člen 212, 285. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - fiduciarna pogodba - začasen prenos lastninske pravice - pomanjkanje zakonske ureditve - trditveno in dokazno breme glede obstoja posla - opcijska upravičenja - delnice - nakupna opcija - navidezna pogodba - vsebina tujega prava - priče - iura novit curia - obvestilo o tujem pravu - diplomatska pot - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditve nasprotne stranke - pravica do odškodnine - izbira sankcije - škoda zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe - domneva o popolnosti listine - posebna oblika - volja strank
Fiduciarna pogodba ni oblika navidezne pogodbe. Na podlagi fiduciarne pogodbe prenosnik (fiduciant) na pridobitelja (fiduciarja) začasno prenese lastninsko pravico na stvari, slednjega pa veže obligacijskopravna zaveza iz takega posla, da pod dogovorjenimi pogoji lastninsko pravico prenese nazaj na fiducianta. Tovrstni posli so praviloma veljavni zaradi možnosti udeležencev, da prosto urejajo medsebojna obligacijska razmerja, če to ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Ker zakonsko (tipsko) fiduciarni posli niso urejeni, da bi se ob odsotnosti drugačnega dogovora ob upoštevanju dispozitivne narave zakonskih določb uporabljala zakonska ureditev, se morajo stranke o vseh sestavinah teh poslov sporazumeti same. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je fiduciarno pogodbo štelo kot obliko navidezne pogodbe.
Vsebine tujega prisilnega prava (v konkretnem primeru, da preseganje praga 5 % imetništva delnic posameznega imetnika v ciljni družbi nasprotuje moldavskim prisilnim predpisom) ni mogoče ugotavljati s pričami, kot da bi šlo za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, kar je storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru. Tudi za pravna pravila tujega prava velja načelo iura novit curia in jih mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti. Sodišče zato vsebino tujega prava ugotavlja tako, da zahteva obvestilo o tujem pravu od ministrstva, pristojnega za pravosodje, tj. po diplomatski poti.
Kljub temu, da ima v skladu s 103. členom OZ pogodbi zvesta stranka v vsakem primeru pravico do odškodnine, je pojavna oblika škode odvisna od izbire sankcije v skladu s tem določilom. Pri izpolnitvenem zahtevku (v konkretnem primeru zahtevku tožeče stranke na izročitev delnic) škodo predstavlja tisti primanjkljaj, ki je posledica zamude z izpolnitvijo. Medtem ko pri prenehanju pogodbe odškodnina pogodbi zvesti stranki krije tisto, kar ji je bilo zagotovljeno s pogodbo (škoda zaradi neizpolnitve). Iz trditvene podlage tožbe je mogoče (smiselno) razbrati, da tožeča stranka uveljavlja škodo zaradi neizpolnitve - izgubljeni zaslužek, ki bi ga pridobila s prodajo delnic svojemu izbranemu kupcu. Ker je predpostavka za uveljavljanje škode zaradi neizpolnitve prav razveza pogodbe, katere uresničitve pa tožeča stranka niti ni zatrjevala, je tožba tudi po tej plati nesklepčna.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 3, 3/2. ZMZPP člen 5.
spor z mednarodnim elementom - prodaja blaga - uporaba prava - pogodbeno pravo - dunajska konvencija
Toženka ni dobavila materiala za izgradnjo spornega mlina, kar je relevanten podatek za presojo narave pogodbe po prvem odstavku 3. člena Dunajske konvencije, prav tako pa v obravnavanem sporu stranki nista postavili trditev o tem, da je vrednostno (glede na celotno pogodbeno ceno) montaža oz. izgradnja stroja predstavljala pretežni del obveznosti tožnice (drugi odstavek 3. člena Dunajske konvencije)“. V sedaj posebej podkrepljenem delu obrazložitve se je pritožbeno sodišče tako opredelilo glede tega, kaj v predmetni zadevi ni bilo predmet trditvene podlage. Da toženka ni podala pravnorelevantnih dejstev v smislu drugega odstavka 3. člena Dunajske konvencije, drži tudi glede v pritožbi izpostavljenih trditev toženke iz 8. točke njene druge pripravljalne vloge. Toženka je namreč v le-tej izpostavila „zgolj“, da je zanjo bila sestava mlina bistvena, kar pa v tem oziru ne zadošča, saj bi morala hkrati trditi tudi, da postavka sestava oz. izgradnja mlina v celotni pogodbeni ceni predstavlja pretežni del. Le na tej podlagi je namreč po presoji pritožbenega sodišča mogoče (objektivno) zaključiti, da izvedba določene storitve predstavlja pretežni del obveznosti strani, ki dobavlja blago. Pritožbeno sodišče meni, da v tej zvezi ni moč spregledati vrednostne komponentne, saj bi bila v nasprotnem primeru možna razlaga, da zgolj zaradi subjektivne (za eno izmed strank) pomembnosti storitve ni moč uporabiti določb Dunajske konvencije, čeprav npr. vrednost blaga predstavlja 90 % ali še večji delež v ceni oz. kupnini, kar je nesprejemljivo.
- Da je potrebno v primeru terjatev iz naslova pogodbenih razmerij med gospodarskimi subjekti (ko je določena uporaba italijanskega materialnega prava) glede vprašanja zastaranja uporabiti prav 10 letni (splošni) zastaralni rok, poleg primera sodne prakse, ki ga citira sodišče prve stopnje, potrjuje tudi odločba VSL II Cpg 260/2010 z dne 8. 4. 2010.
- Sklicevanje toženke na pridržek javnega reda (5. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - ZMZPP) je po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru očitno neosnovano. Javnega reda ZMZPP ne definira. Pravna doktrina in sodna praksa ga, povsem splošno, opredeljujeta kot mejo uporabe tujega prava oziroma kot institut, ki ščiti domač pravni red pred tujim pravom, ki je v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli domačega prava. Tako ni vsak kogenten (prisilen) predpis del javnega reda, ampak le tisti, katerega kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto domače pravne ureditve. Glede na pravkar navedena izhodišča je povsem jasno, da obligacijskopravna pravila, ki urejajo zastaranje terjatev, ne sodijo v okvir javnega reda.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084155
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) člen 5. ZMZPP člen 29, 29/1. OZ člen 122, 271, 274, 336, 417.
neupravičena obogatitev – sedež družbe v tujini – kolizijska pravila – uporaba domačega prava – dokazovanje – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dobava blaga – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dosedanje tožnikove trditve v postopku nakazujejo, da bi se glede na prej citirano določilo v obravnavani zadevi moralo uporabiti slovensko pravo, vendar pa se sodišče prve stopnje do tega vprašanja izrecno ni opredelilo ter v tej smeri dejanskega stanja ni ugotavljalo. Relevantno namreč je, ali je toženka v Sloveniji opravila vsa pravna dejanja za sklenitev pogodbe ter ji je bila tja poslana tudi posebna ponudba oziroma ali je nasprotna pogodbena stranka oz. njen zastopnik prevzela njeno naročilo v tej državi.
Za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve zakon posebne ureditve ne vsebuje in za te terjatve velja splošni zastaralni rok petih let. Za pričetek teka zastaralnega roka je torej odločilno, kdaj bi tožnica tožbeni zahtevek zoper toženko lahko uveljavljala, kar pa ni nujno že od trenutka dobave blaga, kot zmotno zaključuje sodišče prve stopnje.
ZMZPP člen 79, 80. Uredba EU št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti člen 83. ZPP člen 365. ZD člen 163.
pravočasnost pritožbenih dopolnitev - uporaba uredbe EU - premična zapuščina tujega državljana
Uredba EU se uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. avgustu 2015. J.P., po katerem vodi sodišče uvodoma navedeni zapuščinski postopek, je umrl dne 28.12.2013, zaradi česar uporaba evropske Uredbe v tem postopku ne pride v poštev. Prvostopenjsko sodišče je zato za odločitev v zadevi povsem pravilno uporabilo ZMZPP, ta pa v prvem odstavku 80. člena določa, da je za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana, če so nepremičnine v Republiki Sloveniji, izključno pristojno sodišče Republike Slovenije.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080767
ZFPPIPP člen 61, 61/3, 62, 62/1, 62/4, 63, 65, 65/1, 303, 304, 308, 308/1. ZMZPP člen 18, 18/1. ZPP člen 196. SPZ člen 146. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2. Zakon o založnom pravu na pokretnim stvarima upisanim u registar člen 1, 1/1, 4, 4/1, 16, 16/1, 16/3.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev - ugovori proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatev - maksimalna hipoteka - napotitev na vložitev tožbe - pogodba o sindiciranem kreditu - prerekana ločitvena pravica na zastavljenem poslovnem deležu - izpodbijanje ločitvene pravice - enotni sosporniki - predmet zastavne pravice v tujini - vpis zastavne pravice v poslovnem registru v tujini - izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov
Ker se je izkazalo, da ugovori zoper osnovni seznam niso bili utemeljeni, ugovor o prerekanju terjatev pa ni bil dopusten, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno izdalo sklep o preizkusu terjatev s končnim seznamom preizkušenih terjatev. Z istočasno izdajo sklepov o ugovorih zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev in o ugovoru o prerekanju terjatev ter sklepa o preizkusa terjatev s končnim seznamom preizkušenih terjatev upnikom ni bila odvzeta pravica do pravnega sredstva.
Ker je tudi Pogodba o sindiciranem kreditu kreditna pogodba, je evidentno, da je tudi terjatev iz te pogodbe zavarovana z maksimalno hipoteko, torej z vpisom v zemljiško knjigo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo in glede na razloge upraviteljice za prerekanje ločitvene pravice na navedenih nepremičninah izpodbijani sklep spremenilo tako, da je upraviteljico napotilo na vložitev tožbe za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja.
Z vpisom zastavnega upnika AA. d.d. v poslovni register na deležu dolžnika v družbi X d.o.o. Beograd so po srbskem pravu veljavno pridobili zastavno pravico tudi upniki iz Ugovora o zalozi na udjelu X d.o.o. Beograd.
Vpis v poslovni register, v katerega se vpisujejo tudi zastavne pravice, je primerljiv z vpisom v zemljiško knjigo, ker se pri obeh vpisujejo določene pravice in bremena, obe pa imata kot uradni javni evidenci tudi publicitne učinke. Zato ni videti razloga, da ZFPPIPP favorizira le ločitvene pravice, nastale z vpisom v zemljiško knjigo, v razmerju do drugih, ki nastanejo prav tako z vpisom v druge uradne registre zastavnih pravic.
IZVRŠILNO PRAVO - PLAČILNI PROMET - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0058671
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I) člen 22, 22-5. KZ-1 člen 246, 246/1. ZMZPP člen 63, 63/1. ZPlaSS člen 5, 5/2, 12, 12/1, 13, 13/1, 15, 15/1.
zavrnitev predloga za izvršbo - nezmožnost oprave izvršbe - poravnalni račun banke - imetnik računa - plačilna kartica - transakcijski račun - plačilni račun - bančni račun v tujini - nepristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za opravo izvršbe
Poravnalni račun neke slovenske banke pri Banki Slovenije ne more predstavljati transakcijskega računa, katerega imetnica je dolžnica, pa tudi dolžničino imetništvo MasterCard kartice samo po sebi ne predstavlja dolžničinih denarnih sredstev pri OPP oz. njenega plačilnega (transakcijskega) računa, na katerem bi bilo mogoče opraviti izvršbo. Plačilne kartice namreč ni mogoče enačiti s plačilnim računom.
Upnik od slovenskega sodišča neutemeljeno pričakuje, da bo dovolilo in opravilo izvršbo na dolžničina denarna sredstva na transakcijskem računu izven območja Republike Slovenije.
ZMZPP člen 110, 111. ZNP člen 35, 35/1, 37. ZPP člen 154, 365, 365/3.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - uporaba zakona - stroški postopka - Uredba Bruselj I
Zato je za postopek razglasitve izvršljivosti potrebna smiselna uporaba določb o priznanju tujih sodnih odločb. Vprašanje stroškov postopka za priznanje tujih sodnih odločb je specialno urejeno v 110. členu ZMZPP, in sicer se glede pravdnih stroškov uporablja tisti predpis, po katerem bi se postopek vodil, če bi bila odločba izdana (oziroma poravnava sklenjena) v Republiki Sloveniji.
ZIZ člen 107, 107/2. Uredba Sveta ES številka 44/2001 z dne 22.12.2000, o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-5. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.12.2012, o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24-5.
novo sredstvo izvršbe - terjatev dolžnika v tujini - pristojnost slovenskega sodišča - rubež terjatve - neposredno dejanje izvršbe
Čeprav dolžnikov dolžnik zoper sklep o rubežu terjatve ne more uveljavljati pravnih sredstev in je ta sklep šteti kot obvestilo o prenosu terjatve, ki zadošča za prehod obveznosti na novega upnika v primeru pogodbenega prenosa terjatve, je vendarle s tem že opravljeno neposredno dejanje izvršbe, saj ima vročitev sklepa o rubežu učinek rubeža. Tako opravljeno neposredno dejanje pa nedvomno posega v suverenost druge države članice, ki ima izključno pristojnost za izvajanje sodne oblasti na svojem ozemlju.
Čeprav je terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika, del dolžnikovega premoženja oziroma sodi v njegovo premoženjsko sfero, je potrebno upoštevati, da se to dolžnikovo premoženje, na katerega je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, nahaja v tujini. Res je sicer, da se predmetna izvršba vodi zoper dolžnika in da je upnik upravičen predlagati izvršbo zoper dolžnika tudi na njegove terjatve zoper njegove dolžnike, vendar ima slovensko sodišče pristojnost dovoliti izvršbo le na tisti del dolžnikovega premoženja, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0077482
ZIZ člen 44, 44/3. ZPP člen 18, 29, 440. ZMZPP člen 63.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom – (ne)pristojnost sodišča Republike Slovenije – tuja pravna oseba – prebivališče dolžnika v tujini – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zavrženje predloga za izvršbo
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu. V zvezi z delom predloga za izvršbo, ki se nanaša na izdajo plačilnega naloga, je treba upoštevati, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima prijavljenega ne stalnega in ne začasnega prebivališča, temveč ima prijavljeno bivališče v Republiki Italiji, prav tako pa je upnik pravna oseba s sedežem v Republiki Italiji. To pomeni, da pristojnost slovenskega sodišča ni podana, saj ne obstoji nobena navezna okoliščina iz določbe 29. člena ZPP, ki se v tem primeru uporabi na podlagi 15. člena ZIZ, ki bi takšno pristojnost utemeljevala.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1, 5, 15, 16. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 17, 66, 66/2, 70, 81. ZPP člen 17, 17/2, 18, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - Uredba (ES) 44/2001 (Bruselj I) - potrošniška pogodba - usmerjenost dejavnosti v državo članico - zdravljenje v tujini
Presoja ali je pogodbo mogoče opredeliti kot potrošniško pogodbo temelji izključno na določbi 15. člena Uredbe. Med pogodbe, ki se jih lahko opredeli za potrošniške, sodijo tudi pogodbe o izvajanju storitev, mednje tudi storitve povezane z zdravljenjem v tujini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022800
PEU člen 4. Uredba Sveta (ES) 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 22, 22-1, 24, 25, 26, 26-1. URS člen 3a. ZMZPP člen 53, 53/2. ZPP člen 18, 18/3, 57, 155, 155/2.
razmerje z mednarodnim elementom - vprašanje pristojnosti slovenskega sodišča - zavrženje tožbe - stroški postopka - pogodba o prodaji nepremičnin, ki ležijo na območju RS - stalno prebivališče tožencev v drugi državi članici EU (Italija) - razveljavitev prodajne pogodbe in plačilo dvoje are - neobstoj izključne pristojnosti slovenskega sodišča - spor iz obligacijskega razmerja - uporaba prava EU po uradni dolžnosti - uporaba Uredbe 44/2001 (Uredba Bruselj I) - toženci se spustijo v obravnavanje spornega zahtevka - tiha privolitev v pristojnost slovenskega sodišča - prepozen ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča
Ker so se toženci spustili v postopek in ob tem niso ugovarjali pristojnosti slovenskega sodišča, prav tako pa v zadevi ne gre za izključno pristojnost, je ob uporabi določbe prvega stavka 24. člena Uredbe 44/2001 in na tej podlagi zaključiti, da so toženci s tiho prorogacijo privolili v pristojnost slovenskega sodišča.