MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023123
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7-2.
mednarodna sodna pristojnost - posebna pristojnost v zvezi z (kvazi)delikti - (ne)posredna škoda
Sodišče je pravilno upoštevalo, da so za opredelitev pristojnosti po členu 7 točka II Uredbe, ki določa pravila o posebni pristojnosti v zvezi z delikti in kvazidelikti, za kraj nastanka škode odločilne le primarne škode (kraj kjer pride do neposrednega vpliva na pravno dobrino). Kraj prve, torej neposredne škode, je v Republiki Sloveniji, saj gre za kraj, kjer je prišlo do poplav in s tem neposrednega vpliva na pravno dobrino (v konkretnem primeru nepremičnina tožnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSK0006836
ZMZPP člen 53, 53/2, 64, 67, 67/1, 67/3. ZPP člen 339, 339/2-8.
ugotovitev skupnega premoženja zakoncev in deleža na njem - nasprotna tožba - skupno premoženje v tujini - jurisdikcija slovenskega sodišča
Ker gre za spor v zvezi s skupnim premoženjem, je sodišče pri presoji jurisdikcije pravilno izhajalo iz določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Kar se tiče v nasprotni tožbi zajetega premoženja v Sloveniji, je na podlagi določb 64. in prvega odstavka 67. člena ZMZPP nedvomno podana jurisdikcija slovenskega sodišča. Ni sporno, da zahtevek na ugotovitev, da v skupno premoženje spada tudi premoženje v tujini, ni bil postavljen. Toženka se ni zavzemala za to, da sta deleža strank na skupnem premoženju kot celoti (upoštevaje premoženje v Sloveniji in Italiji) različna. Sodišču neutemeljeno očita kršitve iz razloga, ker se ni ukvarjalo s premoženjem strank v Italiji.
Toženka zmotno meni, da je bila kršena pravica do odgovora na nasprotno tožbo. Sodna praksa dopušča zahtevke, ki merijo na civilno delitev premoženja že v pravdnem postopku, če to upravičujejo posebne okoliščine. V konkretni zadevi je taka ugotovljena okoliščina dejstvo, da je toženka v znatnem delu brez soglasja tožnika razpolagala s skupnim premoženjem. Poleg tega iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi toženka v dosedanjem postopku nasprotovala civilni delitvi v pravdi.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7/2. ZPP člen 328, 328/1.
poplavljena zemljišča - pristojnost v odškodninskih zadevah - Uredba Bruselj I bis - navezna okoliščina kraja, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka - forum shopping - popravni sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da so za opredelitev pristojnosti po členu 7 točki 2 Uredbe, ki določa pravilo o posebni pristojnosti v zvezi z delikti in kvazidelikti, za kraj nastanka škode odločilne le primarne škode (kraj, kjer pride do neposrednega vpliva na pravno dobrino, npr. telo ali premoženje), ne pa tudi nadaljnje ali posredne škode. Kraj prve, torej neposredne škode, je v Republiki Sloveniji, saj gre za kraj, kjer je prišlo do poplav in s tem neposrednega vpliva na pravno dobrino
Uredba (EU) št. 1215/2012 z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. ZMZPP člen 48, 48/1, 55, 55/1.
Pristojnost v mednarodnih sporih – tožba zoper drugo državo – uporaba ZMZPP – acta iure imperii
Ker gre v danem primeru ravno za primer, ko tožnica zahteva odškodnino zaradi neustreznega ravnanja državnih organov druge države, za določitev pristojnosti v predmetnem sporu ni mogoče uporabiti navedene Uredbe. Dejstvo, da ima tožba civilnopravni značaj, ker se z njo zahteva denarna odškodnina, je v tem primeru brez vsakršnega pomena.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2.
pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor z mednarodnim elementom
Za utemeljenost pristojnosti je dovolj trditev tožnika, da je škoda nastala in kje je nastala. Ugotovitev, ali so njegove navedbe o nastali škodi zadostno substancirane za ugoditev tožbenemu zahtevku, pa bo predmet nadaljnje presoje sodišča prve stopnje in za odločitev o pristojnosti niso relevantne. Pravilo o posebni pristojnosti, ki je kot odstopanje od načela določitve pristojnosti na podlagi kraja stalnega prebivališča tožene stranke določeno v členu 7 točki 2 Uredbe, temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem je prišlo do škodnega dogodka, ki upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču zaradi učinkovitosti sodstva in načela procesne ekonomije.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080116
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 5. OZ člen 50, 50/2, 82, 82/2, 239, 239/1, 239/2, 569, 574, 574/1. ZPP člen 7, 8, 212.
Sodišče je sporno razmerje predvsem na podlagi jasne in popolne listine pravilno opredelilo kot posojilno pogodbo ter toženki naložilo vračilo izposojenega zneska.
Ker obravnavani spor izvira iz pogodbenega razmerja in ker Bruseljska uredba I v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji določa izbirno pristojnost, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je odločitev utemeljilo na napačnem predpisu, o svoji pristojnosti odločilo pravilno.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085517
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6-3, 23, 23/1, 27.
ugovor nepristojnosti sodišča Republike Slovenije – pristojnost sodišča v zvezi z nasprotno tožbo – dopustnost dogovora o izključni sodni pristojnosti – Uredba Sveta (ES) 44/2001 – prisilen predpis – litispendenca – visečnost pravde – isti zahtevek – dajatvena tožba in nasprotna tožba na ugotovitev ničnosti
Z dogovorom o izključni pristojnosti po členu 23 odstavek 1 Uredbe Sveta št. 44/2001 je mogoče preprečiti učinke člena 6 številka 3 Uredbe Sveta št. 44/2001. Derogacija pristojnosti v vseh zadevah pa vendarle ni dopustna. Ovira za dopustnost derogacije pristojnosti sodišča, ki je prvo začelo postopek, je lahko v posebnih določbah o litispendenci (člen 27 Ur edbe Sveta št. 44/2001).
Ker gre za isti pogodbeni predmet, je pristojnost sodišča po tožbi podana tudi za odločitev o nasprotni tožbi, ne glede na drugačen pogodbeni dogovor.
ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča – dopustnost dogovora o pristojnosti sodišča zunaj Republike Slovenije – kogentno pravo – ničnost
Pravila o pristojnosti sodišča Republike Slovenije so del procesnega prava, ki je praviloma prisilno. Od njegovih določb je mogoče odstopati le, kadar samo tako določa. Iz prvega odstavka 52. člena ZMZPP je to tudi jasno razvidno: „Stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le ...“. Stranki se torej smeta dogovoriti le toliko, kolikor to prvi odstavek 52. člena ZMZPP dopušča in nič več.
Omejitvam, ki jih nalaga prvi odstavek 52. člena ZMZPP se stranki ne bi mogli izogniti z dogovorom, da se za celotno „Pogodbo o izvajanju del št. 1/2013“ uporablja pravo Ruske federacije; če bi storili tako, bi kršili prvi odstavek 52. člena ZMZPP. Vendar se stranki niti nista dogovorili za uporabo vsega prava Ruske federacije, temveč le za uporabo materialnega prava. S sklicevanjem na materialno pravo Ruske federacije se stranki ne moreta izogniti uporabi prvega odstavka 52. člena ZMZPP tudi zato, ker pravila o pristojnosti sodišča Ruske federacije niso sestavni del materialnega prava Ruske federacije.
ZMZPP člen 90, 90/1. Konvencija med Kraljevino Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o medsebojni pomoči pri vodenju sodnih postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so obravnavane ali utegnejo biti obravnavane pred njunimi sodnimi organi člen 1, 12. UZITUL člen 3.
varščina - varščina za pravdne stroške - pravna oseba - fizična oseba - razmerje z mednarodnim elementom - tuja pravna oseba
Kadar začne tuj državljan pravdo pred sodiščem Republike Slovenije, mora dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške. Drži, da določilo prvega odstavka 91. člena ZMZPP govori o tožencu, torej o fizični osebi, druga toženka pa je pravna oseba. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da se pravni osebi ne more naložiti plačilo varščine.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060316
ZD člen 176. ZPP člen 18, 18/3. ZMZPP člen 79, 79/2, 79/4.
zavrženje tožbe – pristojnost slovenskih sodišč za nepremično zapuščino v tujini
Okoliščina, da se nepremičnina (pa čeprav zapustnika, ki je bil slovenski državljan) nahaja v BiH, v konkretnem primeru (sama za sebe) izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje v (z njo povezanih) sporih iz dednopravnih razmerij (kot je to predmetni).
ZPP člen 216. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1095, 1100. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1.
prometna nesreča - Haaška konvencija - pravo kraja nesreče - uporaba tujega prava - uporaba hrvaškega prava - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške - valorizacija akontacije odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev premoženjske škode - tuja nega in pomoč - stroški preživljanja počitnic - avtokamp
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je glede na kraj nesreče po Konvenciji o zakonu, ki velja za prometne nesreče, treba uporabiti hrvaško pravo. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožbenim navedbam, da v relevantni sodni praksi hrvaških sodišč ni podlage za valorizacijo zneskov v Kriterijih. Že zato ne, ker ni bila predvidena njihova matematična uporaba. Tudi ravnanje sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo razliko v povprečni plači med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ne predstavlja pravilne uporabe materialnega prava. Višje sodišče ob pregledu sodne prakse hrvaških sodišč ni našlo podlage za upoštevanje kraja oškodovančevega bivališča oziroma njegovega “življenja v okolju z višjim življenjskim standardom“ kot ene od okoliščin, ki bi lahko vplivala na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo. Takšno ravnanje predstavlja prikrito uporabo slovenskega prava (oziroma kriterijev) pri odmeri višine odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0006889
Uredba (ES) 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena razmerja (Uredba Rim I) člen 4. ZPP člen 320, 339, 339/1.
navezna okoliščina - zastaranje - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila predmet pogodbe izvedba gradbenih del in dobava materiala v Sloveniji, naročnik in glavni izvajalec del sta pravni osebi s sedežem v Sloveniji, poleg tega je bila tožena stranka ustanovljena z namenom skupnega nastopanja na slovenskem trgu. Vse naštete navezne okoliščine v konkretnem primeru pomenijo, da je pogodba v tesnejšem razmerju s Slovenijo.
Uredba sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 4/2, 4/2-b. ZFPPIPP-G člen 37. ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 102.
stečajna masa v postopku osebnega stečaja - novela zakona - vpliv spremembe zakona na zaseg in izterjavo - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - sklep o zasegu denarnega dobroimetja - izvršilni sklep - omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso - omejitve izvršbe - izvrševanje sklepa skladno s spremembo - spor z mednarodnim elementom - pravo države uvedbe postopka
Dne 26. 4. 2016 je začela veljati novela ZFPPIPP-G, ki drugače ureja stečajno maso v postopku osebnega stečaja. Pritožnica ima prav, ko navaja, da ZFPPIPP-G nima prehodnih določb glede spremenjenega 389. člena ZFPPIPP. Vendar pa to ne pomeni, da zato spremenjena določba 389. člena ZFPPIPP za obravnavano razmerje ne velja. V skladu s 37. členom ZFPPIPP-G namreč ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. To pa pomeni, da se z dnem začetka njegove veljavnosti začne uporabljati tudi spremenjeni 389. člen.
Sklep o izterjavi stalnih prejemkov in sklep o zasegu denarnega dobroimetja sta po svoji naravi izvršilna sklepa. Na take sklepe sprememba predpisa, ki ureja njuno izvrševanje, seveda vpliva (razen kadar prehodne določbe določajo drugače), in to ne glede na dejstvo, da sta osnovna sklepa postala pravnomočna že pred novelo ZFPPIPP-G. To pa nadalje pomeni, da zaradi spremembe zakona, ki omejuje zneske, ki spadajo v stečajno maso (torej zaradi spremembe 389. člena ZFPPIPP), sprememba sklepov niti ni bila potrebna.
Stečajna dolžnica biva v Republiki Avstriji in je tam tudi zaposlena, kar pomeni, da ji je treba socialno varnost zagotoviti v Republiki Avstriji, ki pa sama ureja, kateri so potrebni zneski za preživetje stečajne dolžnice in njene družine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022980
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-2.
razmerje z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - ugovor mednarodne pristojnosti - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Ni namreč mogoče zanemariti odločilnega dejstva, da je do poplav zaradi zatrjevanega škodljivega ravnanja tožene stranke prišlo v Republiki Sloveniji, ter da je do škodljivih posledic le teh prišlo prav tako na območju Republike Slovenije, zato po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma o pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča, da je podana navezna okoliščina, ki v luči učinkovitejšega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije zaradi bližine predmeta spora utemeljuje mednarodno pristojnosti slovenskega sodišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022993
Uredba (EU) Evropskega parlamenta in sveta, št. 1215/2012 z dne 12. 12. 2012, o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7-2.
premoženjska škoda - sodna pristojnost - splošna pristojnost - posebna pristojnost
Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, temu pa pritrjuje tudi pritožba, citirano pravilo o posebni pristojnosti temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem se je zgodil škodni dogodek, kar zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti in načela procesne ekonomije, upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok člen 12, 12/2, 13, 13-a, 13-b, 14, 15.
mednarodni protipraven odvzem otroka – zahteva za vrnitev otroka – namen postopka – upoštevanje odločbe, izdane v državi izvora – soglasje roditelja za trajno preselitev – soglasje za začasno bivanje – izpostavljenost otroka nasilju ali duševni travmi – prilagoditev na novo okolje
Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi poudarilo, da gre za soglasje oziroma naknadno odobritev le v primeru, ko je to nedvoumno izraženo z besedami ali dejanji, ki izražajo strinjanje, da se otroka odpelje s kraja običajnega bivališča oziroma v novem okolju zadrži za nedoločen čas oz. za stalno. Pri ugotavljanju, ali je podana odobritev, je potrebno upoštevati dejansko voljo predlagatelja, njegov subjektivni namen ter na podlagi vseh dejanj oceniti, ali je bilo podano soglasje.
tuji državljan kot tožnik – tožniška varščina – plačilo varščine za pravdne stroške – izjeme
Z institutom varščine država varuje tožence pred rizikom neplačanih pravdnih stroškov, ki jih s sprožanjem postopkov v Sloveniji lahko povzročijo tuji državljani. Pravilo je, da je tuj državljan varščino dolžan plačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060203
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 4, 4/1. ZMZPP člen 17. OZ člen 131, 148. ZPP člen 14.
uporaba tujega prava – uporaba prava države, kjer je nastala škoda – Uredba Rim II – neposlovna odškodninska odgovornost – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je uporabilo napačno materialno pravo, ko je po slovenskem pravu presojalo, ali gre za neposlovno toženkino odgovornost, namesto da bi tudi to v skladu z Uredbo Rim II presodilo po avstrijskem pravu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022929
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 7, 7/2.
razmerje z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je glede na vsebino Uredbe (Poglavje II, Pristojnost, Oddelek 1, Splošne določbe) pravilno ugotovilo, da so lahko (ne glede na vsebino prvega odstavka 4. člena1) v skladu s 5. členom Uredbe osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, tožene (tudi) pred sodišči druge države članice, in sicer na podlagi pravil iz Oddelkov 2 do 7 tega poglavja. Med drugim tudi v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka (drugi odstavek 7. člena Oddelka 2, Posebna pristojnost). Pojasnilo je tudi, da besedna zveza „kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka“, krije tako pristojnost kraja, kjer je nastal škodni dogodek kot tudi kraja, kjer je nastala škoda, tako da lahko tožeča stranka izbira pristojnost sodišča tako ene kot tudi druge države članice, če kraja nista v isti državi članici. Vse to za toženo stranko očitno ni pritožbeno sporno.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23, 23/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 205/2, 339, 339/2, 339/2-15.
dogovor o pristojnosti – dogovor o uporabi prava – vsebina listine – odločilna dejstva – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – prekinitev postopka, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v 16. točki Pogodbe dogovorjena uporaba nemškega prava, v 17. točki Pogodbe pa pristojnost sodišč v X ter da je dogovor o uporabi prava in o krajevni pristojnosti prešel na tožečo stranko, na katero je pogodbena stranka s sedežem v Nemčiji, cedirala terjatev iz Pogodbe. Tožeča stranka navaja v pritožbi, da vsebuje 17. točka Pogodbe dva odstavka in da se prvi odstavek 17. člena Pogodbe (v slovenskem besedilu) glasi: „Pristojnost sodišč v X“, drugi odstavek pa: „Banka je upravičena svoje pravice uveljaviti tudi pred katerimkoli drugim sodiščem“. Sodišču prve stopnje očita, da je svojo odločitev oprlo izključno na prvi odstavek 17. člena Pogodbe, ni pa se opredelilo do drugega odstavka, ki izključuje dogovor o pristojnosti sodišča v X kot izključno pristojnega sodišča.
Ker obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini 17. člena Pogodbe in med vpogledano vsebino obeh odstavkov 17. člena Pogodbe, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.