bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - procesna predpostavka - razlogi o odločilnih dejstvih - kazenska ovadba kot dokaz - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Predlog za pregon oškodovanca je procesna predpostavka za tek kazenskega postopka, brez izpolnitve katere tožilec kazenskega pregona ne sme sprožiti. Pritožnik povsem zanemari dejstvo, da je interes po nadaljnjem kazenskem pregonu obdolženega oškodovani izrazil že ob sami naznanitvi kaznivega dejanja. To je razvidno iz vsebine Protokola o zaslišanju priče C. C. z dne 25. 7. 2019 (list. št. 6 in 7), ko je slednji določno navedel, da se želi priključiti postopku kot oškodovanec in v kazenskem postopku uveljavljati premoženjskopravni zahtevek. Ker je oškodovani torej jasno in nedvoumno izrazil voljo, da zoper obdolženega steče kazenski postopek, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je procesna predpostavka za pregon kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 izpolnjena.
Trditev pritožnika, da Ustava RS vsakemu omoogča pravico do pravnega sredstva, ni utemeljena.
ZKP ne ureja možnosti pritožbe zoper sklepe višjega sodišča, temveč le zoper sodbo sodišča druge stopnje in zgolj v primeru, ki so navedeni v 398. členu ZKP.
ponovitvena nevarnost - prepoved približanja kraju ali določeni osebi - sorazmernost ukrepa
To, da obtoženec ukrepa ne krši, seveda ne more biti razlog za odpravo uporabljenega osebnega omejevalnega ukrepa. Spoštovanje ukrepa se predpostavlja, morebitna kršitev tega ukrepa pa bi utegnila voditi v uporabo strožjega osebnega omejevalnega ukrepa.
Zagovornik je dne 25. 11. 2023 sodišču posredoval odgovor na predlog za podaljšanje pripora, ki ga je Okrožno državno tožilstvo v Celju vložilo dne 23. 11. 2023. Tako se kot protispisna izkaže pritožbena trditev, da zagovornik odgovora na predlog za podaljšanje pripora ni podal.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 402, 402/3, 402/5. URS člen 20.
pripor - domneva nedolžnosti - zaseg droge
Sodišče prve stopnje ves čas govori le o utemeljenem sumu storitve obdolženki očitanih kaznivih dejanj. Le-ta je tudi po sodbi pritožbenega sodišča podan, zaradi česar ne more biti govora o kršitvi domneve nedolžnosti.
Vsako nakazilo denarja na drug bančni račun, prikazano kot da gre za običajno nakazilo pri poslovni dejavnosti, namreč otežuje ugotavljanje izvora denarja ter tudi sledljivost denarnega toka, kar vse ustreza opredelitvi 1. točke 2. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, tj. da je pranje denarja katero koli ravnanje, s katerim se prikriva izvor denarja, pridobljenega s kaznivim dejanjem, ki vključuje kakršen koli prenos denarja, ki izvira iz kaznivega dejanja oziroma prikrivanje prave narave razpolaganja s tem denarjem. Še toliko bolj vse navedeno velja tudi za gotovinske dvige, ki pa predstavljajo najbolj očiten izvedbeni način doseganja nemogoče sledljivosti denarnega toka in tako glede na vse navedeno opis dejanja v predmetni zadevi vsebuje vse objektivne zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 245. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00072699
KZ-1 člen 48, 48/2, 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 269, 269/2, 285č, 285č/6, 372, 372-5.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kaznovalni predlog državnega tožilca - priznanje krivde - vezanost sodišča na kaznovalni predlog - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde
Sodišče je pri izrekanju kazenske sankcije v primeru priznanja krivde v skladu z določbo šestega odstavka 285.č člena ZKP omejeno s tožilskim predlogom in obdolžencu ne sme izreči strožje kazenske sankcije od predlagane, vendar navedena prepoved velja samo pod predpostavko, da je tožilčev kaznovalni predlog zakonit. Drugi odstavek 269. člena ZKP namreč določa, da tožilec lahko predlaga kazensko sankcijo za primer priznanja, vendar samo pod pogoji in v mejah, ki jih določa kazenski zakon, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo spoštovano.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00072967
KZ-1 člen 7, 90, 90/1, 90/3, 173, 173/1. KZ člen 111, 183, 183/1.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - mladoletna oškodovanka - zastaranje kazenskega pregona - čas izvršitve kaznivega dejanja - enovito kaznivo dejanje - milejši zakon - dokazna ocena izpovedbe prič
Za presojo zastaranja v obravnavani zadevi je ključen tretji odstavek 90. člena KZ-1, v skladu s katerim rok za zastaranje kazenskega pregona pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost, storjenih proti mladoletni osebi, začne teči šele od polnoletnosti oškodovanca (in ne od storitve kaznivega dejanja).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00075855
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki - enkratno ravnanje
Zagovornikovi očitki o steku kaznivih dejanj po 324. členu KZ-1 in šestim odstavkom 308. člena KZ-1 so nejasni, saj sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo dejanja ni kvalificiralo po šestem odstavku 308. člena KZ-1, temveč je le sledilo pravni kvalifikaciji iz obtožnice in sicer, da gre za dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 ter očitki o steku ne držijo. Tudi očitki o steku kaznivega dejanja po 308. členu KZ-1 s prekrškom po 146. člena Zakona o tujcih niso relevantni, saj obtoženec za tak prekršek ni bil kaznovan.
Očitano kaznivo dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 je podano tudi v primeru enkratnega ravnanja, če je bilo dejanje storjeno zaradi pridobitve premoženjske koristi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00072955
KZ-1 člen 240, 240/1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - dokazanost - naklep
Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, se za obravnavano kaznivo dejanje zahteva naklepno ravnanje, česar pa na podlagi izpostavljenih dejanskih okoliščin, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogoče trditi.
ZKP člen 18, 18/2. KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4, 82/4-4, 205, 205/1, 205/1-3. ZNPPol člen 123, 123/1, 123/2, 123/2-8, 125, 125-8, 128, 128/1, 128/1-2.
izločitev dokazov - zakonito pridobljen dokaz - hramba DNK profila - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov - evidence policije - pravnomočnost sodbe - obsodilna kazenska sodba - zastaranje kazenskega pregona - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - rok za izbris obsodbe
V kolikor bi držala razlaga, za katero se zavzema pritožnica, ni videti potrebe po tem, da se v 2. alineji prvega odstavka 128. člena ZNPPol loči med oprostilno in zavrnilno ter obsodilno sodbo, saj bi bila sicer za vse navedene sodbe ureditev enaka, torej bi bila hramba profila DNK dopustna le do pravnomočnosti sodbe. Da stališče pritožnice ni pravilno, je mogoče ugotoviti tudi na podlagi analize razlogov, ki so pripeljali do sprejetja določbe 2. alineje 128. člena ZNPPol v taki obliki kot velja danes.
Hramba profila DNK je v primeru njegove pridobitve v kazenski zadevi, v kateri je bil obtoženec pravnomočno obsojen, dopustna do zastaranja kazenskega pregona za to kaznivo dejanje, kot to izhaja iz 2. alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol, v kateri je zakonodajalec določil rok dopustne hrambe profila DNK po pravnomočni obsodilni sodbi.
Od trenutka, ko se zoper osebo osredotoči sum, da gre za storilca kaznivega dejanja oziroma prekrška, je za presojo prostovoljnosti ravnanja ključno, ali je bil ustrezno počen o privilegiju zoper samoobtožbo. Zakonitost izvajanja policijskih pooblastil je tako odvisna od vprašanja, ali je bil v trenutku policistovega poziva na izročitev predmetov sum osredotočen in posledično podana obveznost pouka o privilegiju zoper samoobtožbo.
izvršitev odločb - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za vložitev predloga - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Prvostopenjsko sodišče je, izhajajoč izključno iz določbe drugega odstavka 129.a člena ZKP odločilo, da je 15-dnevni rok za vložitev prošnje za nadomestitev kazni zapora iztekel s potekom dne 6. 9. 2023. Ker obsojenec do dne izdaje izpodbijanega sklepa zaporne kazni še ni nastopil, upoštevaje, da je njegova zagovornica predlog za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna (pravilno z delom v splošno korist) s priporočeno pošiljko naslovila na sodišče 18. 9. 2023, je takšen predlog zavrglo kot prepozen.
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da je sodišče prve stopnje spregledalo odločbo Ustavnega sodišča RS Up-290/17-23, U-I-51/17-21 z dne 23. 6. 2022, s katero je Ustavno sodišče ocenilo, da nameni, cilji in razlogi ne utemeljujejo različnega zakonskega roka za vložitev predloga za delo v splošno korist v primerjavi tako s predlogom za zapor ob koncu tedna kot s predlogom za hišni zapor ter zaključilo, da je drugi odstavek 129.a člena ZKP, kolikor določa 15-dnevni rok za vložitev predloga za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, ki teče od pravnomočnosti sodbe oziroma zadnje vročitve prepisa sodbe, v neskladju z Ustavo. Da bi zavarovalo človekovo pravico do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, je do odprave ugotovljene protiustavnosti določilo način izvršitve svoje odločbe tako, da se nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist lahko predlaga tudi, ko obsojenec že prestaja kazen zapora oziroma do konca prestajanja kazni zapora.
Ob izkazanemu poskusu pobega tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da ni utemeljeno pričakovati, da bi pobegnil, saj sam predlog za predčasno prestajanje zaporne kazni z ničemer ne odpravlja begosumnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je utemeljen sum bil pravnomočno ugotovljen, saj je z zavrnitvijo ugovora zoper obtožnico le-ta postala pravnomočna. V takem primeru je mogoče utemeljen sum ovreči le, če se izkažejo nova dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na presojo o obstoju utemeljenega suma, takšna dejstva pa se v obravnavani zadevi po pravnomočnosti obtožnice niso izkazala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00072279
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-1, 383, 383/1-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - kvalifikatorna okoliščina - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - izrek oprostilne sodbe
Namen pridobitve premoženjske koristi je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja naveden, tožilka je tudi obrazložila, zakaj meni, da je obtoženec obravnavano dejanje storil z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Toda merodajen je le opis kaznivega dejanja v obtožbi, ki se nato v primeru obsodilne sodbe prelije v izrek sodbe. Ta znak v konkretnem opisu kaznivega dejanja pa ni bil z ničemer konkretiziran.
Tudi sicer pa v primeru, ko je Facebook profil uporabnika javen, kot v obravnavanem primeru, gre za javno dostopne podatke in v zvezi z njimi ni mogoče utemeljeno pričakovati zasebnosti oziroma se zanašati na to, da podatki ne bodo posredovani naprej ali kako drugače obdelani s strani drugih uporabnikov.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - poškodbena posledica - abstraktna ogrozitev - bistveni vpliv na razvoj otroka - družinski član osebe, nad katero je bilo izvršeno nasilje - huda kršitev dolžnosti do mladoletne osebe - ogroženost otroka - otrok kot oškodovanec - opis kaznivega dejanja - nasilje nad zakoncem - spravljanje v podrejen položaj - intenzivnost nasilja - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje
Očitano kaznivo dejanje je abstraktno ogrozitveno. To pomeni, da se ne zahteva nastop poškodbene posledice (na primer, da ravnanje škodi otrokovemu razvoju) in tudi ne konkretna nevarnost v smislu, da je storilec z ravnanji povzročil nevarnost za otrokov razvoj. Zadošča, da bi storilčevo ravnanje lahko vplivalo na otrokov razvoj. Zakonski znak hude kršitve dolžnosti izpolnjuje tudi ravnanje storilca, ki izvrši kaznivo dejanje nasilja v družini po 191. členu KZ-1 nad polnoletnim družinskim članom vpričo otroka, če je nasilje nad družinskim članom pri otroku povzročilo posledice (na primer prestrašenost, poslabšanje učnega uspeha), ki kažejo, da bi bil lahko ogrožen njegov razvoj.
URS člen 22. KZ-1 člen 20, 20/2, 204, 204/1, 204/2, 246, 246/2. ZKP člen 3, 3/2, 358, 358-3, 364, 364/7, 371, 371/2, 387, 394, 394/1. OZ člen 131, 131/1.
kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva - sprememba sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - izrek oprostilne sodbe - in dubio pro reo - premoženjskopravni zahtevek - obrazloženost sodbe - obrazloženost odločbe o premoženjskopravnem zahtevku - povrnitev premoženjske škode - civilnopravna obveznost - odločanje o civilnopravni pravici - razveljavitev sodbe - beneficium cohaesionis - sostorilstvo
Sodišče je v obrazložitvi odločbe o premoženjskopravnih zahtevkih opredelilo višino utrpljene premoženjske škode oškodovancev, v celoti pa je umanjkala obrazložitev relevantnih civilnopravnih določb in njihova uporaba glede na ugotovljen konkretni dejanski stan. Niso namreč navedene določbe OZ, ki predstavljajo civilnopravni temelj obveznosti povrnitve škode kot tudi ne obveznosti nerazdelnega plačila, kakor izhaja iz izreka sodbe. Obrazložitev zato ne dosega standarda obrazložitve, kot ga je na podlagi 22. člena Ustave utemeljilo Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi. Izpodbijana sodba zato ne vsebuje razlogov o pravnih vprašanjih glede presoje premoženjskopravnih zahtevkov, zato je izkazana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi z 22. členom Ustave in sedmim odstavkom 364. člena ZKP. Navedena kršitev je očitno vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je zaradi neobrazloženosti v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Objekt kazenskopravnega varstva po 196. členu KZ-1 so namreč temeljne pravice delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja, med njih spada tudi pravica do regresa za letni dopust, ki v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom 132. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) zapade v plačilo vsako leto 1. 7. oziroma izjemoma najkasneje 1. 11. Storilec kaznivega dejanja tako krši pravico delavca v skladu z delovnopravnimi predpisi, kar glede na časovno opredelitev kaznivega dejanja pomeni, da jo je v tem času kršil v obdobju najmanj dveh let.