Sodišče mora pri določanju višine reparacijskega zahtevka za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja poleg dohodkov, ki jih ima delavec od začasnega dela, upoštevati tudi nadomestilo za čas brezposelnosti. Po določbi 54. čl. ZZZPB/92 ima ZPIZ pravico od delodajalca zahtevati povrnitev sredstev, če sodišče s pravnomčno sodbo ugotovi, da je delavcu delovno razmerje prenehalo nezakonito.
ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1. ZDSS-1 člen 41, 41/5, 41, 41/5, 41, 41/5.
umik tožbe - stroški postopka
Če gre za spor o obstoju delovnega razmerja, delodajelec sam krije stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Pri povrnitvi stroškov se namreč uporablja 5. odst. 41. čl. ZDSS-1 in ne 1. odst. 158. čl. ZPP. Zato delodajalec sam krije svoje stroške postopka, čeprav je delavec tožbo umaknil.
Ker je tožnica ostala na delu po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se skladno z 54. čl. ZDR šteje, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Med načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi (75. čl. ZDR) ni predvideno prenehanje pogodbe zgolj z izročitivjo zaključene delovne knjižice. Zato je tožnici pogodba o zaposlitvi prenehala nezakonito.
ZGD člen 19, 19. ZPP člen 139, 141, 318, 139, 141, 318.
zamudna sodba - vročanje
Subjektu vpisa v sodni register se pisanja vroča na naslovu, navedenem v sodnem registru. Skladno z 19. čl. ZGD gospodarska družba pri svojem poslovanju uporablja firmo, kot je vpisana v sodni register. Ker sodišče toženi stranki tožbe ni vročalo na naslov iz sodnega registra, niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Tako nerentabilnost skladišča kot neustrezno oz. neprimerno obnašanje delavca do strank lahko prestavljata nujne potrebe delovnega procesa za prerazporeditev delavca v smislu 2. odst. 17. čl. ZTPDR.
KZ člen 217, 217/1, 217, 217/1. ZKP člen 358, 358/1, 358, 358/1.
goljufija
Za opis kaznivega dejanja goljufije ne zadostuje, da so v opisu
dejanja navedeni le abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja
goljufije, ki predstavljajo dejanski stan iz zakonskega opisa
kaznivega dejanja (abstraktni del opisa dejanja po obtožbi), ampak
morajo biti zakonski znaki kaznivega dejanja konkretizirani v
konkretnem delu opisa kaznivega dejanja. Če konkretizacije zakonskih
znakov kaznivega dejanja goljufije v konkretnem delu opisa kaznivega
dejanja ni, to pomeni, da dejanje, opisano v obtožnem aktu, ni
kaznivo dejanje, zaradi česar mora sodišče prve stopnje nujno
obtoženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostiti obtožbe.
Pri tem ni pomembno, da naj bi obtoženec znake kaznivega dejanja
goljufije s svojim ravnanjem uresničil, če v spisu dejanja znaki tega
kaznivega dejanja niso konkretno navedeni oziroma označeni in dejanje
ni opisano tako, da bi predstavljalo konkreten dejanski stan
kaznivega dejanja goljufije, ki izhaja iz določenega življenjskega
primera.
Glede dejstev za obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe je sodna praksa namreč dokaj stroga. Tožnik jih mora izkazati že v samem predlogu za izdajo začasne odredbe (ker v tej fazi postopka še ni kontradiktornega odločanja), pri čemer ne zadošča, da je nevarnost izkazana zgolj objektivno. Objektivno slabo finančno stanje dolžnika (prezadolženost) in s tem objektivno slabše možnosti za kasnejšo izterjavo namreč same po sebi ne pomenijo toženčevega aktivnega onemogočanja izterjave. Takšno aktivno ravnanje dolžnika v smeri onemogočanja izterjave pa lahko predstavlja sicer v predlogu zatrjevana prodaja nepremičnine, vendar pa to dejstvo ne sme biti zatrjevano zgolj pavšalno, kot v konkretnem primeru, temveč ga mora tožnik podkrepiti z ustreznimi navedbami, ki kažejo na nevarnost prodaje (na primer objava oglasa v oglasniku in drugo) in z ustreznimi dokazi (zaslišanje prič, predložitev ustreznih listin in podobno).
ZPSPP člen 14, 17, 14, 17. ZOR člen 111, 139, 210, 111, 139, 210.
najemna pogodba - poslovni prostor - povrnitev stroškov za popravila
Glede tožnikove pritožbene trditve, da se njegov vložek v poslovni
prostor v treh letih po sklenitvi pogodbe in manj kot v treh letih od
vlaganja v poslovni prostor nikakor ni mogel amortizirati tako, da bi
lahko upravičil najemnino v višini 12,00 DEM m2, je treba poudariti,
da bi takšne trditve lahko bile upoštevne le ob hkratnih dejanskih
trditvah o toženkini zlorabi pravice, ki bi jo pogojevala odpoved
najemnega razmerja takoj po opravljenih vlaganjih in v nasprotju s
tožnikovo voljo. Vendar pa tožnik takih trditev ne postavlja oziroma
nasprotno, v pritožbi celo navaja, da je prišlo do odpovedi v
soglasju obeh pogodbenih strank.
V skladu z določilom 2. odst. 74. člena Zakona o denacionalizaciji bo
moralo sodišče v tem zapuščinskem postopku uporabiti določbe Zakona o
dedovanju in določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev in
sicer odvisno od tega, ali v denacionalizacijskem postopku vrnjene
nepremičnine predstavljajo zaščiteno kmetijo. Ker pristojni organ o
tem še ni odločil in iz njegovega dopisa izhaja, da bo odločitev iz
razloga smotrnosti sprejel šele po zaključenem denacionalizacijskem
postopku, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se postopek
prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja do zaključka
denacionalizacijskega postopka
Da ima upnik status tujca, dolžnik ni niti zatrjeval, ampak je le povedal, da stanuje v Berlinu in da v Sloveniji ni zaposlen in nima drugih rednih dohodkov. Sodišče prve stopnje je torej mimo zatrjevanja dolžnika in mimo spisovnih podatkov zaključilo, da ima upnik status tujca, kar je nepravilno. Nezaupljiv odnos med strankama pa kot pravilno navaja upnik v pritožbi, ni izkaz nenadomestljive škode.
ZPP člen 246, 248, 248/1, 246, 248, 248/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 2, 2.
rok - denarna kazen
Izvedenec v določenih rokih mnenja ni izdelal kljub trem urgencam. Sodišču je, kot sam trdi, le enkrat sporočil zadržke, odobren naj bi mu bil rok še 30 dni, pa tudi v tem roku mnenja ni izdelal in tudi ne potem, po izteku tega roka, obvestil sodišča o morebitnih zadržkih, zato je bila potrebna še tretja urgenca, nakar je sodišče utemeljeno izreklo denarno kazen.
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da se je tožnik v tožbi in tekom postopka skliceval na solidarno odgovornost toženih strank kot naročnika in izvajalca del. Pravna podlaga za solidarno odgovornost naročnika z izvajalcem za tisto škodo, za katero odgovarja izvajalec po določilih, ki urejajo odškodninsko odgovornost, je v 207.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki določa, da naročnik in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh del. Upoštevajoč vse okoliščine primera pa je odškodninska odgovornost za škodo, povzročeno z izvajanjem gradbenih del, lahko subjektivna ali pa objektivna.
ZPP člen 112, 116, 112, 116. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
umik tožbe - vrnitev v prejšnje stanje
Umik tožbe učinkuje s trenutkom, ko je podan in ga ni mogoče preklicati, četudi je bil dan v zmoti. Če tožnik tožbo ponovno vloži, je vezan na 30 dnevni prekluzivni rok iz 3. odst. 204. čl. ZDR.
Če do zamude navedenega procesnega roka pride iz upravičenega razloga, sodišče lahko dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Če pa do umika tožbe pride zaradi zmote glede datuma vročitve odpovedi pogode o zaposlitvi, v katero je tožnika zavedla tožena stranka, to ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
1. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je sklenjena zakonito, tudi če je razlog oz. obdobje (izvrševanja dela, ki po svoji naravi traja določen čas) določeno oz. opredeljeno z obdobjem, za katerega je delodajalec sklenil najemno pogodbo za najem poslovnega prostora.
2. 115/1 čl. ZDR ne daje pravnega varstva delavcem, katerim je potekla pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas.
3. Ker je tožena stranka s tožnico sklenila več pogodb o zaposlitvi za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja ni daljši od treh let, ni postopala v nasprotju z 2. odst. 237. čl. ZDR, saj časovna omejitev iz 2. odst. 53. čl. v prehodnem obdobju še ni veljala.
ZPPSL člen 15, 15. ZPP člen 190, 191, 191/2, 190, 191, 191/2.
predlog za začetek postopka prisilne poravnave - vstop novega predlagatelja
Pritožnika R d.o.o., M. in G. d.o.o., Maribor kot nova lastnika
stečajnega dolžnika sta vstopila v postopek namesto prvotnih
predlagateljev, prejšnjih lastnikov stečajnega dolžnika, družbe D
d.o.o. Ljubljana in P.P. iz Ljubljane, skladno z določilom 2. odst.
190. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL, ki sta v vstop privolila.
Prvostopno sodišče bi moralo navedbe predlagateljev v predlogu z dne
21.1.2005 upoštevati kot dopolnitev prvotnega predloga z dne
29.11.2004 z novimi dejstvi. Predlog upniškega odbora za začetek
postopka prisilne poravnave v stečaju pa bi moralo obravnavati kot
pristop novega predlagatelja k že podanemu predlogu, saj je
pravovarstveni zahtevek vseh treh predlagateljev, katerega cilj je
začeti postopek prisilne poravnave v stečaju, enak.
V danem primeru ni podana litispendenca.
kolektivni delovni spor - spor o izvrševanju kolektivne pogodbe - vojska - dodatek za pripravljenost na domu - dosegljivost
Skladno z 2. točko 38. člena KPND delavcu pripada nadomestilo za čas pripravljenosti na domu nadomestilo najmanj v višini 10% od osnove. Ker v času dosegljivosti, za katerga predlagateji zahtevajo ugotovitev pravice do tega dodatka, obveznosti delavca niso enake kot v času pripravljenosti, za katerega KPGD dodatek predvideva, nasprotni udeleženec ni kršil določila 2.točke 38. člena KPGD. Kljub temu, da je v tem sporu podan skupinski interes predlagateljev po 46. členu ZDSS, pa predlagatelji v kolektivnem sporu nepravilno zahtevajo tudi izplačilo nadomestila za pripravljenost na domu, saj tak zahtevek lahko postavijo le v individualnem delovnem sporu.
Zahtevek za razveljavitev sklepa o razporeditvi tožnice k drugemu delodajalcu je bil vložen šele po enem letu od njegove izdaje in realizacije. Zato je sodišče tožbo pravilno zavrglo, saj je bila vložena šele po preteku razumnega roka, čeprav je za dejstvo, da je bil novi delodajalec že v času razporeditve v postopku izbrisa, delavka izvedela šele po enem letu. V takem primeru delavec lahko zahteva obnovo postopka pri delodajalcu.
Pravica do razlike v plači na drugem ustreznem delu je pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj gre za pravico zavarovanca iz zavarovalnega razmerja in ne za pravico delavca iz delovnega razmerja glede na delodajalca. Nepravilno odmero nadomestila za delo na drugem ustreznem delu mora delavec uveljavljati v upravnem postopku pred ZPIZ. Zato je sodišče njegov zahtevek zoper delodajalca pravilno zavrnilo. Ker tožnik spora glede višine nadomestila zaradi razporeditve na drugo ustrezno delo pred ZPIZ ni sprožil, tudi ne more zahtevati odškodnine od delodajalca, ker naj bi ta zavodu sporočal napačno višino plače, na podlagi katere je bilo nadomestilo odmerjeno.
S čimer je podano neskladje med razlogi prvostopnega sodišča in
zatrjevano pravno podlago. Res je, da se je tudi pritožbeno sodišče v
obrazložitvi sklepa III Cpg 99/2004 kot podlago za ustavitev postopka
prisilne poravnave v posledici materialno pravnega preizkusa načrta
finančne reorganizacije, zaradi očitne pisne pomote nepravilno
sklicevalo na določbo 2. odst. 46. člena ZPPSL, namesto na 1. odst.
34. člena ZPPSL. Vendar zgolj nepravilna navedba pravne podlage v
obrazložitvi sklepa prvostopnega sodišča ne predstavlja
pomanjkljivosti, zaradi katere izpodbijanega sklepa ne bi bilo možno
preizkusiti v smislu 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. V kolikor ne
bi bili podani drugi pritožbeni razlogi, bi namreč pritožbeno sodišče
odločitev prvostopnega sodišča lahko preizkusilo glede na ugotovljeno
dejansko stanje prvostopnega sodišča.