izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ravnanje policista izven delovnega časa - hujša kršitev - naklep - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kršitve, pač pa na opis ravnanja, ki ga delodajalec opredeljuje kot kršitev.
Za obstoj kršitve oziroma odpovednega razloga zadošča že, da je tožnik po tem, ko je na tleh ležečo osebo z vozilom zadel in jo vlekel po cestišču več deset metrov, odpeljal naprej, ne da bi ustavil. Tožnikova dolžnost iz delovnega razmerja je bila vzdržati se ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, ter glede na naravo dejavnosti delodajalcu materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala njegovim interesom. Njegovo ravnanje je bilo v nasprotju s to dolžnostjo in nesprejemljivo za vsakogar, za policista pa še posebej.
Nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do poteka odpovednega roka, saj je tožnik s svojim ravnanjem grobo kršil vrednote in vrline, ki izražajo poslanstvo policije.
delegacija pristojnosti - tehten razlog - dvom v nepristanskost - pooblaščenec - sodnik porotnik
Zgolj dejstvo, da je pooblaščenka toženke tudi sodnica porotnica pri Delovnem sodišču v Mariboru, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj upravičen dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča kot celote s tem ni izkazan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00012868
URS člen 26. ZIZ člen 286a, 289. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države - povrnitev škode - izvršilni postopek - protipravno ravnanje izvršitelja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali Republika Slovenija na podlagi 26. člena URS odškodninsko odgovarja za škodo, ki jo povzroči izvršitelj upniku v izvršilnem postopku s svojim protipravnim ravnanjem (ker ni preverila sklenjenega zavarovanja izvršitelja, ker ni zahtevala od izvršitelja ustreznega zavarovanja poklicne odgovornosti in ker ga ni razrešila, ker ni imel sklenjenega ustreznega zavarovanja).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - ravnanje delavca
Izražanje nezadovoljstva z odločitvijo delodajalca (da bo tožnik v soboto delal) na tak način – z vpitjem in razbijanjem – ki ima za posledico odhod prizadetega delavca z dela in prihod policije, je hujša kršitev, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Do tega zaključka navsezadnje pripelje tudi ugotovitev sodišča (sicer ob argumentaciji odločitve o sodni razvezi), da je tožnik neopravičeno izgubil oblast nad sabo, postal nasilen, začel tolči po tabli in prestrašil vodje (zaradi česar nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče).
ZDR-1 člen 23, 23/1, 119, 119/2. ZZSDT člen 6. ZPP člen 13. ZPPOPGHR člen 2.
transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas - zaposlitev tujca - dovoljenje za stalno prebivanje - obveščanje delodajalca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - predhodno vprašanje
Zakonodaja ne določa, da bi moral delavec v času veljavnosti posamezne pogodbe o zaposlitvi za določen čas še izrecno obveščati delodajalca o tem, da je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Ob (vsakokratnem) sklepanju pogodb s tujcem je prvenstveno delodajalec tisti, ki mora skrbeti za to, da ob zaposlovanju tujca v Republiki Sloveniji oziroma v primeru podaljšanega zaposlovanja tujca v Republiki Sloveniji ugotovi in preveri, ali ima tak tujec tudi ustrezna dovoljenja oziroma ustrezne podlage za zaposlitev.
Sodišče je vezano na dovoljenje za stalno prebivanje, odločitev sodišča (o transformaciji delovnega razmerja in reintegraciji) pa v tem primeru ni odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje) v smislu določbe 13. člena ZPP.
Ker ima tožnik manj kot 15 let pokojninske dobe (ima jo le devet let, tri mesece in pet dni), ne izpolnjuje pogojev, da bi na podlagi ugotovljene I. kategorije invalidnosti pridobil pravico do invalidske pokojnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo
Četudi kršitev zaradi katere je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga sama zase ne bi bila dovolj resna ali utemeljena, je treba upoštevati da prejšnje opozorilo ni doseglo svojega namena in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval.
ZVDZ-UPB1 člen 43, 43/6, 48, 48/2, 50, 56, 57, 104,. URS člen 14, 43.
volitve v Državni zbor - liste kandidatov - neveljavnost kandidature - kandidiranje na dveh listah - enakopravna zastopanost kandidatov po spolu - delna ugoditev zahtevku - sprememba odločbe volilne komisije - delna zavrnitev liste kandidatov
Pritožnik je v obravnavanem primeru breme dokazovanja zakonitosti liste kandidatov glede pogoja iz šestega dostavka 43. člena izpolnil s predložitvijo liste kandidatov, ki je ta pogoj izpolnjevala. Zakon res določa, da lahko vsakdo kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov (drugi odstavek 48. člena) ter da je za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje kandidata in da je soglasje kandidata nepreklicno (50. člen). Vendar pa ne določa obveznosti predlagatelja liste, da za svoje kandidate preveri, ali ti morda niso že oddali svoje soglasje h kandidaturi drugi politični stranki oziroma skupini volivcev. Takšna dolžnost predlagatelja tudi iz narave stvari ne izhaja. Podatek o danem soglasju namreč ni javno objavljen, niti se o tem ne vodi uradna evidenca.
Res je, da v takem primeru kandidatna lista prav tako ne izpolnjuje (več) pogoja „spolne kvote“, vendar glede na obrazloženo zaradi drugačne narave ravnanj predlagateljev liste obstaja razumen razlog za različno obravnavanje kandidatnih list (drugi odstavek 14. člena Ustave). Zakona namreč ni kršil pritožnik, temveč kandidatka, ki je soglasje dala še drugi politični stranki.2 Neizpolnjevanje „spolne kvote“ v tem primeru torej ni povezano s predlagateljevo kršitvijo zakona, saj so vzroki za nastanek nezakonitosti zunaj njegove volje. Zahteva po izpolnjevanju omenjenega pogoja v primeru, kot je obravnavani, bi zato privedla do prekomernega posega v pritožnikovo pasivno volilno pravico iz 43. člena Ustave in pravico do svobodnih volitev iz 3. člena 1. protokola k EKČP.
Predsednica senata v povezani kazenski zadevi dokazov ni izvajala in jih zlasti tudi ni ocenjevala, ni podana zatrjevana kršitev ZKP po 2 in 1. točki 420. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 371.člena ZKP.
Z umestitvijo instituta nadaljevanega kaznivega dejanja v 54. člen KZ-1, pa je uporaba tega instituta v primeru, ko iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da je obsojeni več kaznivih dejanj zoper premoženje izvršil na način, da jih je šteti kot enotno dejavnost in je pri tem ravnal iz koristoljubnosti ali oškodovanih nagibov, obvezna.
kršitev kazenskega zakona - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitveno dejanje
Izvršitveno dejanje po prvem odstavku tega člena se kaže v zanemarjanju mladoletne osebe s hudim kršenjem dolžnosti skrbi in vzgoje. Praviloma bo šlo za to obliko kaznivega dejanja takrat, ko bo s takšnim ravnanjem ogrožena vzgoja, razvoj ali zdravje mladoletne osebe. Za izpolnitev zakonskih znakov ne zadošča zgolj uporaba strožjih disciplinski ali vzgojnih ukrepov. Kršenje dolžnosti se kot storitvena oblika kaže v fizičnem ali psihičnem maltretiranju mladoletne osebe, v grobih postopkih, ki očitno presegajo meje običajnih vzgojnih ukrepov proti mladoletni osebi, v opuščanju skrbi za osnovne potrebe mladoletne osebe glede njegove prehrane, nege, zdravja, oblačenja, šolanja, itd.
Hujše kaznivo dejanje po drugem odstavku je mogoče storiti z več alternativno določenimi izvršitvenimi oblikami. Med drugim se lahko stori s siljenjem k delu, ki ni primerno starosti otroka, ter s surovim ravnanjem, kar oboje se v konkretnem primeru očita obsojenki. Siljenje k delu mora biti usmerjeno na mladoletnikovo delo, ki je po težavnosti ali času pretirano ali neprimerno za njegovo starost, kot so npr. nočno delo, več kot osemurno dnevno delo, delo, ki je povezano z velikimi napori in podobno.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - dvom v nepristranost sodišča
Vrhovno sodišče ugotavlja, da obdolženčeve navedbe v zvezi z okoliščinami prihoda na sodišče ne predstavljajo okoliščin, ki bi opravičevale prenos krajevne pristojnosti. Tako razlog, ki bi prevladal nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti, ni podan.
Po presoji Vrhovnega sodišča obdolženčevo subjektivno videnje okoliščin, ki objektivno ne izkazujejo negativnega razpoloženja v zvezi z vprašanjem, povezanim s konkretno zadevo, ne nudijo podlage za dvom v nepristranskost sojenja pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu.
postopek za izročitev obdolžencev - ekstradicijski pripor
Navedbe zagovornika se nanašajo na postopek izročitve oziroma predaje, odločitev o izvedbi kazenskega postopka v Republiki Sloveniji pa naj bi posredno vplivala tudi na izročitveni pripor. Ker zagovornik s svojimi navedbami ne uveljavlja kršitev iz prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi z izročitvenim priporom, njegove navedbe za presojo izpodbijanega pravnomočnega sklepa niso relevantne.
odločitev Komisije za pogojni odpust - izpodbojna tožba - pravni interes - ugotovitvena tožba - rok za vložitev ugotovitvene tožbe - prepozna tožba - nova tožba - napačen pravni pouk
Pritožnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo izpodbojne tožbe, ki jo je vložil zoper odločbo Komisije za pogojni odpust, s katero je ta zavrnila njegovo prošnjo za pogojni odpust. Med strankama namreč ni sporno, da je bil pritožnik iz zapora odpuščen že več mesecev prej, kar pa po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da si z odpravo sporne odločbe svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati.
Tožbeni zahtevek vložen na podlagi 4. člena ZUS-1, ki je bil vložen kasneje s prvo pripravljalno vlogo, zagotovo ni bil vložen pravočasno, saj je bil vložen po poteku 30 dnevnega roka od trenutka, ki ga je kot relevantnega določil sam pritožnik (vročitev oziroma izdaja odločbe Komisije za pogojni odpust).
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - razlogi za ničnost odločbe - obseg revizijske presoje - nedovoljen revizijski razlog - kršitev pravil postopka ZUP kot revizijski razlog - zelo hude posledice niso izkazane
Vprašanje, ali je očitek pomanjkljive izobrazbe in neizpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta gradbenega inšpektorja eden izmed razlogov za izrek odločbe za nično po 279. členu ZUP, se nanaša zgolj na razlago pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva po ZUP, to je na pravilnosti uporabe pravil upravnega postopka s strani tožene stranke, kar pa ni predmet revizijske presoje. Zato na podlagi tega vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - plačilo odvetniških stroškov - stroški upravnega postopka - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - vprašanje ni konkretizirano
Zakonodajalec je z določitvijo višine denarne vrednosti, določil tisti prag, kjer je prizadetost pravne koristi stranke dosegla tako intenziteto, da je potrebno zagotoviti tudi presojo s strani vrhovnega sodišča. V obravnavani zadevi pa gre za odločanje o stranskem (akcesornem) zahtevku, ki se nanaša na plačilo stroškov odvetniškega zastopanja v upravnem postopku. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi iz tega razloga samo priglasitev stroškov zastopanja v višini, ki ni skladna z ustaljeno sodno prakso, na katero se v izpodbijani sodbi sklicuje sodišče prve stopnje, uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ne izkazuje.
stroški upravnega spora - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - nedovoljena pritožba - odstop od sodne prakse VS - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba)
Ker 82. člen ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb. Posledično sklicevanje na ureditev v drugih zakonih, ki takšne pritožbe dopuščajo, ni mogoče. Do takšnega razumevanja navedene določbe ZUS-1 vodi tako jezikovna razlaga, ki kaže na to, da je pritožba dovoljena le v primerih, predvidenih v ZUS-1, kot tudi teleološka razlaga po namenu zakona, saj je dostop do Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi dopuščen le v najbolj utemeljenih primerih.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZJC-B člen 19. ZCes-1B člen 3.
dovoljenost revizije - razlastitev - jasna zakonska določba - ni pomembno pravno vprašanje - presoja pravilnosti upravnega postopka - zelo hude posledice niso izkazane - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - skupna javna cesta
Vprašanje, o tem ali mora organ po uradni dolžnosti ugotoviti potreben obseg razlastitve, se nanaša na ugotovitveni postopek pred upravnim organom, torej na pravilnost upravnega postopka. Vprašanja pravilnosti upravnega postopka pa niso predmet revizijske presoje, saj se v revizijskem postopku ne presoja kršitev pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1, zato po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča revizije na podlagi takih vprašanj ni mogoče dovoliti.
Na vprašanje, ali mora biti za razlastitev skupne javne ceste izkazan javni interes Republike Slovenije, povzet v njene akte, pa odgovor daje že jasno besedilo 3. člena ZCes-1B.
Zelo hudo posledico, ki naj bi mu nastala, utemeljuje z dejanskim stanjem, ki ni del v postopku ugotovljenega dejanskega stanja. Vrhovno sodišče pa je v revizijskem postopku vezano na ugotovljeno dejansko stanje (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Zato uveljavljana zelo huda posledica, ki jo gradi na takem dejanskem stanju, ni niti verjetno izkazana.
predlog za dopustitev revizije - predlog, vložen pri napačnem sodišču - odvetnik kot pooblaščenec - očitna pomota - prepozen predlog - zavrženje predloga
Ker je predlog za dopustitev revizije v imenu tožnikov vložil njihov pooblaščenec, ki je odvetnik, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od pooblaščenca zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.
Tožeča stranka je predlog za dopustitev revizije po pooblaščencu, ki je odvetnik vložila na Upravno sodišče. Vrhovno sodišče pa je predlog prejelo po izteku 30-dnevnega roka. Tak predlog je prepozen in se kot tak zavrže.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - nezakonita gradnja - pomembno pravno vprašanje - drugačno dejansko stanje - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice - rušitev objekta v katerem tožnik živi
Revident ni pojasnil, zakaj naj bi bilo materialnopravno stališče izpodbijane sodbe napačno, zato ni izpolnjen pogoj za obravnavo postavljenega vprašanja.
Zelo hude posledice revident utemeljuje predvsem s tem, da je sporni objekt zanj in za njegovo družino edina rešitev njihovega stanovanjskega vprašanja, saj jim dohodki iz plač ne omogočajo drugačne rešitve stanovanjskega problema. A kot ugotavlja Vrhovno sodišče, so te navedbe nepopolne in v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje v postopku, v katerem je zavrnilo revidentov predlog za taksno oprostitev za revizijo in odobrilo obročno plačilo. V tem postopku je bilo med drugim ugotovljeno, da je njegova žena lastnica stanovanja v Ljubljani in da posplošena tržna vrednost nepremičnin, v katerih revidentova družina ne biva, znaša 107.960,38 EUR.1 Vrhovno sodišče zato ne more slediti revizijskim navedbam in šteti, da je zatrjevano zelo hudo posledico izpodbijanega akta (nezmožnost nadomestitve sedanjega prebivališča) v tem delu verjetno izkazal.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00012715
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo - pritožba tožene stranke
S pritožničinega stališča (tožene stranke) uspeh v upravnem sporu pomeni tako zavrnilna sodba kot tudi sklep o zavrženju tožbe. Pravni interes pritožnice za odločanje o pritožbi zato ni podan, saj se njen položaj z odločbo Vrhovnega sodišča v ničemer ne bi izboljšal.