ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - odgovorna država članica - zavrženje prošnje - sistemske pomanjkljivosti - subjektivna okoliščina - Republika Hrvaška - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Tožnik je s predložitvijo zdravstvene dokumentacije in z izpovedbo na zaslišanju na glavni obravnavi dokazal, da ima psihične težave, zaradi katerih močno trpi. Zaradi tega bi morala tožena stranka, upoštevajoč sodbo Sodišča EU, pridobiti individualno zagotovilo, da bo tožnik dejansko prejel zdravniško pomoč in oskrbo, ki jo potrebuje. S tem v zvezi sodišče meni, da zgolj splošno zagotovilo in običajno ravnanje hrvaških organov v tem konkretnem primeru ne zadošča.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo.
Iz njegove prošnje za mednarodno zaščito je jasno razvidno, da je izvorno državo zapustil zaradi ekonomskih razlogov, saj tam ni dela. Zgolj dejstvo, da je ekonomski sistem v izvorni državi zanj slab, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, ker je16. 9. 2023 samovoljno, zapustil azilni dom in se vanj do 22. 9. 2023 ni vrnil. Na to ne vpliva niti zatrjevanje tožnikove pooblaščenke, da se naj bi tožnik nahajal v Sloveniji dan pred narokom, pri čemer tožnikova pooblaščenka ni vedela, zakaj se tožnik naroka ni udeležil, kljub temu, da je bil o naroku za glavno obravnavo po izjavi pooblaščenke obveščen.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - načelo sorazmernosti - nedoločen pravni pojem - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Razlaga nedoločenega pravnega pojma, ki jo je v obravnavani zadevi sprejela tožena stranka, presega možne okvire razlage, ki jo dopuščajo ustaljene metode razlage prava. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je tožena stranka zatrjevane kršitve pravil bivanja v azilnem domu opredelila kot lažje ali težje v smislu 82.a člena ZMZ-1.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 20, 20/5.
mednarodna zaščita - odgovorna država članica - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti
Tožnik bo imel v primeru vrnitve Republiki Hrvaški povsem drugačen status in se ga bo drugače obravnavalo, ko bo vrnjen na podlagi Uredbe Dublin III, kot pa je bil obravnavan, ko je ilegalno prečkal bosansko-hrvaško mejo. Tožnik z uradnimi osebami, ki so pristojne za vodenje postopkov mednarodne zaščite na Hrvaškem, sploh še ni prišel v stik.
ZMZ-1 člen 82a, 84, 84/1, 84/1-4. Uredba o hišnem redu azilnega doma (2021) člen 10, 11. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - kršitev javnega reda in miru - nastanitev v centru za tujce - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je tožena stranka zatrjevano kršitev pravil bivanja v azilnem domu opredelila, kot lažjo ali težjo v smislu 82. a člena ZMZ-1. To je storila šele v odgovoru na tožbo, ko je njegovo ravnanje opredelila kot težjo kršitev. Vendar z navedbami v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljive obrazložitve sklepa.
Iz izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka presojala nujnost in sorazmernost tožnikovega pridržanja. Ni razvidno, zakaj ni bil uporabljen nekoliko blažji ukrep iz drugega odstavka 82.b člena ZMZ-1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - nedržavni subjekt - preganjanje - varna izvorna država - ekonomski razlog
V obravnavani zadevi ni podan subjektivni element, ker okoliščine, ki jih tožnik zatrjuje, niso preganjanje oziroma ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1. Zato toženi stranki pri odločanju o statusu begunca tožnikovih izjav ni bilo treba preverjati z informacijami o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Kljub temu da sta okvir in vsebina upoštevnih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo.
Izvorno državo je zapustil zaradi razlogov ekonomske narave. Zgolj dejstvo, da je ekonomski (in socialni sistem) v izvorni državi zanj slabši, pa ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva - procesna sposobnost
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik navedbe o delovanju za Kurdsko demokratsko stranko uveljavljal že v prvem postopku, glede težav s pripadniki Etelaata v očetovem podjetju je rekel, da gre bolj za očetove težave kot za njegove, ob podaji prošenj za mednarodno zaščito pa o tem ni govoril, v prvotnem postopku pa nikoli ni omenjal težav z Etelaatom v zvezi z delovanjem podjetja. Pravilno je bilo ugotovljeno, da je bilo s tožnikom opravljenih veliko razgovorov in bi lahko povedal vse, kar se mu je zdelo pomembno za uveljavljanje prošnje za mednarodno zaščito, da je bil poučen o svojih pravicah in dolžnostih in mu je bilo obrazloženo, da mora govoriti resnico in ničesar zamolčati in da je imel tudi pravno pomoč. Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da je tožnik svojo spolno usmerjenost in ogroženost omenil šele pri zahtevku za uvedbo ponovnega postopka in da gre za dogodke, ki so se zgodili, preden je zapustil izvorno državo in niso nastali po izdaji predhodne odločitve, prva oseba, s katero je o tem govoril, pa je bila oseba, ki mu je nudila psihološko pomoč, ki jo je obiskoval, ko o njegovi drugi prošnji za mednarodno zaščito še ni bilo odločeno.
Sodišče je zavrnilo dokazne predloge z vpogledom v zdravniško dokumentacijo tožnika z zdravljenjem pri psihoterapevtki Maji Gostič ter z zaslišanjem imenovane in s postavitvijo drugega izvedenca psihiatrične stroke. Sodišče je namreč že v prvem postopku odločanja o zahtevi za uvedbo ponovnega postopka postavilo izvedenko psihiatrične stroke in jo tudi zaslišalo na glavni obravnavi in zato ni nobenega razloga, da bi ponovno postavilo izvedenca iste stroke. Sodišče nima razlogov, da bi dvomilo v strokovnost podanega mnenja in je iz tega razloga izvedba tega dokaza nepotrebna. Izvedenka je pri podaji mnenja upoštevala tudi to, da je bil tožnik tedaj vključen v psihoterapevtski proces pri Maji Gostič, zaradi česar je izvedba predlaganih dokazov tožeče stranke nepotrebna.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - nedržavni subjekt - osebni razlogi - preganjanje - varna izvorna država
Dokazno breme v zvezi z utemeljevanjem zatrjevane nezmožnosti izvorne države nuditi zaščito je na prosilcu, ki v prošnji za mednarodno zaščito zatrjuje nezmožnost izvorne države, da bi ga zaščitila pred preganjanjem. V zvezi s tem mora zlasti izkazati, da se je v izvorni državi glede zatrjevanih dejanj obrnil po pomoč na organe pregona, ki pa mu niso hoteli oziroma niso zmogli nuditi zaščite.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi
Toženka je v dokazni oceni prepričljivo pojasnila, zakaj je tožnik ni prepričal, da novih dejstev, ki jih je navedel v Zahtevku II, o svoji istospolni usmerjenosti kot razlogu za prošnjo za mednarodno zaščito, brez svoje krivde v postopku s Prošnjo ni mogel uveljavljati.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 33, 33/2, 33/2-a. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - mednarodna zaščita že priznana v drugi državi članici Evropske unije - zavrženje prošnje - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Tožnik je na obeh zaslišanjih opisal okoliščine, ki očitno ne kažejo nobenih znakov, da bi tožnik imel v upravnem ali sodnem postopku zahtevek glede pravice iz 4. člena Listine, ki ne bi bil očitno neutemeljen. V prošnji je me drugim povedal, da je potoval med Grčijo, kjer je bil 2 leti, Švedsko (10 mesecev), kjer se je združil s teto, Italijo, Nemčijo, Švico, Hrvaško, da je v Sloveniji izrazil namero za azil samo za to, da je lahko spremljal neko sirsko družino v dom v Logatcu, ker sicer ga niso pustili, da bi šel z njimi v Logatec. Na osebnem razgovoru je dodal, da se je zaradi družinskih problemov na Švedskem odselil v Grčijo, pred selitvijo je bil 5 mesecev pri prijateljih, ki so mu predlagali, da ostane pri njih; povedal je, da je njegov dom v Grčiji, da bi po zaključki šolanja v Sloveniji odšel nazaj v Sirijo, in da bi tam rad dokončal študij, Švedska mu je pomagala z najemnino pol leta, na Švedsko pa se ne želi vrniti, ker se tam ni našel, ni imel bivališča, dela in ni mogel študirati.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 5.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti
Ob takih okoliščinah, ko ni relevantnih poročil pristojnih evropskih organov in tožnikovega stališča, da mu ne bo omogočen dostop do postopka za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki ga zagotavlja 3. člen Uredbe Dublin III, ne potrjujeta niti poročili AIDA in EUAA, ter iz tožnikovih izjav ni razvidno, da bi obstajale kakšne druge okoliščine (npr. njegovo zdravstveno stanje), ki bi lahko vplivale na drugačno presojo dopustnosti njegove predaje Hrvaški z vidika varstva pravic iz 4. člena Listine, pa je tožena stranka lahko izključila obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v Republiki Hrvaški; zato ji od te države ni bilo treba pridobiti posebnih zagotovil, da ne bo prišlo do kršitve navedenih pravic.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti
Policisti morajo nadzorovati gibanje oseb, ki se nelegalno nahajajo na ozemlju države, saj je to njihova naloga, zato policijskega pridržanja, čeprav v neprijetnih okoliščinah, ni mogoče opredeliti kot nečloveško ali poniževalno.
Po presoji sodišča je toženka v izpodbijanem sklepu pravilno izpostavila, da bo tožnik Republiki Hrvaški predan v okviru dublinskega postopka, torej postopka mednarodne zaščite z zagotovljeno pravico do tolmača.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 20, 20/5.
predaja Republiki Hrvaški - mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
V tej zadevi tožnik v upravnem postopku ni izkazal okoliščin, ki bi kazale na možnost preganjanja ali resne škode v izvorni državi v primeru morebitnega verižnega vračanja. Tudi v tožbi ne zatrjuje in ne utemeljuje, da ima v zvezi z morebitnim (verižnim) vračanjem v izvorno državo zahtevek na podlagi 4. člena Listine, ki ni očitno neutemeljen niti ni navedel, da ima neko posebno okoliščino, zaradi katere bi bil pripadnik posebej ranljive skupine v kontekstu predaje po Dublinski uredbi.
V okvir splošne opredelitve nečloveškega ravnanja spada tudi to, da mora nečloveško ravnanje dosegati minimalno stopnjo resnosti, da preide v okvir pravice iz 3. člena EKČP oziroma člena 4. ali 19(2) Listine. Ocena te stopnje je relativna in je odvisna od okoliščin primera, zlasti od trajanja takšnega ravnanja, njegovih fizičnih in psihičnih učinkov, pa tudi od spola, starosti, zdravstvenega stanja žrtve.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 24, 24/2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 33, 33/2, 33/2-a. ZMZ-1 člen 15, 15/1, 16, 16/1, 16/1-1, 70, 70/4.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - mednarodna zaščita že priznana v drugi državi članici Evropske unije - nedovoljena prošnja - pravo EU - primarnost evropskega prava - največja korist otroka - načelo otrokove koristi - pritožba - nacionalna procesna avtonomija - načelo enakovrednosti
Tožena stranka določbe člena 33(2)(a) Procesne direktive 2013/32/EU, po kateri ima organ diskrecijo, ali bo prošnjo zavrgel ali ne, ni uporabila ob pravilnem upoštevanju določbe člena 24(2) Listine. Tožena stranka bi morala v okviru ocenjevanja dobrobiti mladoletnika in v zvezi z njegovim socialnim razvojem z zanesljivostjo ugotoviti, kakšen status ima tožnik v Avstriji in od kdaj ga ima, če ga ima, ali je možno najti njegove bližnje sorodnike; preveriti bi morala, kako to oziroma zakaj ima mladoletnik kontradiktorne izjave glede bivanja v Avstriji; v teh primerih je namreč treba biti posebej pazljiv glede morebitne uporabe Direktive 2004/81 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi. Šele, ko bi tožena stranka preverila, ali (n)ima mladoletni prosilec morda kakšne specifične potrebe, bi lahko ocenila tudi, ali lahko uporabi pooblastilo za diskrecijsko odločitev o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito. Takšen podroben razgovor s prosilcem zaradi ugotavljanja vseh pravno relevantnih dejstev v zvezi z varstvom otrokovih koristi pa iz zapisnika prošnje in zapisnika o osebnem razgovoru ni razviden.
Iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da je treba primerljivost in enakovrednost ureditve oziroma pravnih pravil v nacionalnem pravu glede možnosti pritožbe zoper prvostopno sodbo presojati glede na položaj upravičenca do pravice, ki mu pripada po pravu EU, ne pa zgolj abstraktno za državni oziroma pristojni organ in za upravičenca.
Bistvena so pravila o pravnih sredstvih brez razlikovanja za pravna sredstva, ki temeljijo na kršitvi prava EU, in tista, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava. Kršitve prava uveljavljajo posamezniki in zasebne pravne osebe kot tožniki, ne pa pristojni državi organi, ki so sporne odločitve sprejeli. Človekove pravice in med njimi tudi pravica do pravnega sredstva po azilnem pravu EU pripada(jo) prosilcem, ki so tožniki v upravnih sporih, kjer se izvaja pravo EU, ne pa pristojnim organom, ki odločajo o teh pravicah.
Prosilci za mednarodno zaščito so v slabšem oziroma neenakovrednem položaju glede njihove pravice do pravnega sredstva v situaciji, ko s tožbo v azilnem postopku uspejo pred sodiščem prve stopnje, tako da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani akt odpravi in vrne zadevo ministrstvu v ponovno odločanje, kakor tožniki v drugih upravnih sporih, kjer ne gre za izvajanje prava EU. In to velja tudi za tožnika v tem konkretnem primeru.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - trditveno in dokazno breme - osebni razlogi
Tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo, temveč je očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi osebnih razlogov.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. ZMZ-1 člen 46, 46/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/3, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnikove izjave ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, saj je tožnik opisoval težave v policijskem postopku, ne pa v postopku mednarodne zaščite.
V obravnavani zadevi ne gre samo za to, da niso ugotovljene sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca v Republiki Hrvaški, ampak tožnik tudi sicer ni uspel izkazati, da bi mu v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško grozilo kakršnokoli nečloveško ali ponižujoče ravnanje, saj bo v primeru vrnitve vrnjen na podlagi Dublinske uredbe in bo imel povsem drugačen status, kot ga je imel, ko so ga hrvaški policisti prijeli ob ilegalnem prečkanju bosansko-hrvaške meje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - istovetnost - verodostojnost prosilca
V obravnavanem primeru se tožnikove navedbe in njegova izpoved o neprimernem ravnanju hrvaških policistov nanašajo na njegovo prijetje po prečkanju bosansko hrvaške meje in na njegovo obravnavo na hrvaški policijski postaji. Potem, ko je le-to zapustil, tožnik ni več navajal, da bi bil s strani hrvaških organov deležen neprimernega ali celo ponižujočega obravnavanja.
Po presoji sodišča tožnikove trditve o dogajanju na hrvaški policijski postaji ne zadoščajo za utemeljen zaključek, da bodo tam z njim nečloveško ali poniževalno ravnali. Vrnjen bo v t.i. dublinskem postopku, ki ni policijski, temveč azilni postopek, v katerem mu bodo zagotovili tudi tolmača v jeziku, ki ga tožnik razume in govori.