ZKP člen 25, 25/1, 25/1-2, 436, 436/1. ZS člen 40a, 40a/1, 40a/2. ZDT-1 člen 192, 198. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/3. Državnotožilski red (2012) člen 146.
stvarna pristojnost - okrajno sodišče - obtožni predlog - Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije - upravičeni tožilec - zavrženje obtožnega predloga - odstop zadeve
Zgolj avtorstvo obtožnega akta ni izključni kriterij za določitev stvarne pristojnosti sodišča.
ZD člen 132, 133, 133/1, 163, 205, 205/3. ZPP člen 350, 366.
dedovanje na podlagi zakona - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dedovanju - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - vsebina izjave
Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo (132. člen ZD), vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD).
ZS člen 83a. ZFPPIPP člen 221f, 221f/2, 221f/3, 221f/6, 221f/6-3.
poenostavljena prisilna poravnava - tek rokov - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS
Sodišče je pritožniku pojasnilo tek rokov. Ko je pritožnik vložil zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, podrejeno novo prošnjo za sporočilo o teku rokov, so ukrepi še vedno veljali. Ukrepi so bili na podlagi Preklica odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ z dnem 31. 5. 2020 preklicani in od 1. 6. 2020 niso več veljali. To pa ne pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje pritožniku ponovno posebej pisno pojasnjevati tek rokov, še zlasti, ker je bil pritožnik – po tem, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep – povsem pasiven: sodnega pisanja ni dvignil na pošti, pač pa mu je bil sklep vročen s fikcijo vročitve prav tako ni dopolnil zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Svoje procesne neaktivnosti zato ne more opravičevati z očitkom sodišču, da mu ni (ponovno) sporočilo, kako je s tekom rokov.
ZPP člen 81, 81/5, 205, 208. ZIZ člen 15, 24, 239.
sposobnost biti stranka postopka - procesna sposobnost stranke - smrt stranke v postopku - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka z dediči stranke - nadaljevanje izvršilnega postopka z dediči - smiselna uporaba določb pravdnega postopka
Ni šlo za to, da dolžnica ne bi imela sposobnosti biti stranka ob vložitvi predloga za zavarovanje, temveč je zaradi smrti to sposobnost izgubila tekom postopka.
Ker ni imela pooblaščenca, zakon za tak primer predvideva prekinitev postopka (205. člen ZPP) ter nadaljevanje zoper dolžničine dediče (208. člen ZPP oziroma 24. člen ZIZ).
Dediči bodo lahko z morebitnimi pravnimi sredstvi uveljavljali, da je bil sklep o zavarovanju izdan tedaj, ko je bila dolžnica že mrtva.
vknjižba zakupne pravice - osnovni pravni položaj - idealni delež - izvedena pravica - zemljiškoknjižno dovolilo
Deleži v zakupu (kot površinski deleži) niso identični z idealnimi (solastninskimi) deleži zakupodajalke, pri katerih je bil ta vpis predlagan. Zemljiškoknjižno dovolilo ni skladno s podanim predlogom za vpis.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - najemna pogodba - ohranitev pogodbe v veljavi - neskrbno ravnanje - zavlačevanje postopka
Če upravitelj z neizpolnitvijo ali nepravilno izpolnitvijo svojih obveznosti upočasnjuje tek postopka ali ogroža oziroma krši interes upnikov, ga mora sodišče razrešiti.
Odpovedati najemno pogodbo je le pravica stečajnega dolžnika oziroma upravitelja, ne pa tudi njegova dolžnost – če razumno presodi, da je taka pogodba v korist stečajnega dolžnika in s tem stečajne mase, kar pomeni tudi, da je v korist boljšega poplačila upnikov, pogodbe seveda ne bo odpovedal.
preklic darila - rok za preklic darila - prekluziven rok
Rok za preklic darila določen v 543. členu OZ je materialni in prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovo zamudo pravica zahtevati preklic darila preneha po samem zakonu, zatorej bi bilo treba zahtevek tožnika zavrniti že iz tega razloga.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00041157
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43, 43/1-2, 43/1-3, 44. ZGJS člen 76. ZPP člen 254, 254/3. URS člen 33. ZNP člen 37.
stanovanjska soseska - večstanovanjska stavba - skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - zaznamba vrstnega reda - zemljiška knjiga - etažna lastnina - elaborat - dostop do nepremičnine - pretekla raba zemljišča - splošna raba poti - javna pot - grajeno javno dobro - zelenica - parkirišče - igrišče - sodni izvedenec - gospodarska javna služba - lokacijska dokumentacija - sosedsko pravo
Pritožbene navedbe, da navedene nepremičnine, ki predstavljajo parkirišče, dovozno pot in zelene površine, predstavljajo javne površine, ki so v splošni rabi, niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je tudi na podlagi ogleda ugotovilo, da na navedenih nepremičninah ni zaslediti javne rabe. Za navedene površine ni bila izdana pravnomočna odločba o javnem dobru, zato sklicevanje pritožnice na določilo 76. člena ZGJS, na podlagi katerega nasprotna udeleženka utemeljuje pridobitev lastninske pravice, ni utemeljeno.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da del nepremičnin, ki predstavljajo skupno pripadajoče zemljišče, predstavlja parkirišče stanovalcev, zaradi česar je nebistvena pritožbena navedba, da je bil prometni znak, ki dovoljuje parkiranje zgolj za predlagatelje, postavljen nelegalno. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da je parkirišče pred stanovanjskim objektom javno, saj v dokaznem postopku javna raba parkirišča ni bila potrjena.
nasilje v družini - ukrepi po zpnd - predlog za podaljšanje - šestmesečni prekluzivni rok - namen instituta - trajanje ukrepa - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - povzročitelj nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - nasilna ravnanja - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost
Podobno kot pri presoji o trajanju ukrepa je tudi pri odločanju o njegovem podaljšanju treba ovrednotiti tako okoliščine na strani žrtve kot tudi na strani povzročitelja nasilja. Presoja o tem, ali žrtev še potrebuje varstvo, temelji tako na oceni o verjetnosti ponavljanja nasilnih ravnanj kot tudi na ovrednotenju vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev. Pomembne so torej tako okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, kot tudi ravnanja povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa. Še posebej v primerih, ko je bil s prvim sklepom ukrep izrečen za najdaljši možni čas, je odločitev o potrebnosti podaljšanja osredotočena na presojo, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve. Pri tem ne more biti odločilno, ali je bilo storjeno novo nasilno ravnanje, in še manj, ali je bilo storjeno v šestih mesecih pred iztekom obdobja, za katerega so bili ukrepi izrečeni. Taka razlaga bi iz presoje izločila vse druge okoliščine na strani žrtve in povzročitelja nasilja in bi bila zato preveč omejujoča do žrtve. Ker ni nujna niti zaradi varovanja položaja povzročitelja nasilja, ni sprejemljiva.
ZZVZZ člen 43.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 61, 61/1.
spremstvo med zdravljenjem - povračilo potnih stroškov
Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre v primeru 61. člena Pravil OZZ za konkretizacijo pravice iz 43. člena ZZVZZ, ki same pravice ne zožuje, ampak ostaja znotraj okvirov, ki jih določa zakon.
Pritožnik ima prav, da situacije, kot je njegova, ZFPPIPP direktno ne ureja. V takih primerih pa je treba odločiti po analogiji. Vendar te analogije za obravnavano zadevo ni mogoče najti v pravilih o zastaranju terjatev, za kar se zavzema pritožnik. Podobne primere, kot je obravnavani, urejajo pravila ZFPPIPP o roku, v katerem je treba prijaviti terjatev.
Namen roka za prijavo terjatev, ki se poplačajo iz razdelitvene mase, je torej nek razumen rok, v katerem naj bo jasno, kateri upniki in s katerimi terjatvami bodo sodelovali v razdelitvi stečajne mase. Temu so namenjena tudi pravila, po katerih je dopustno terjatve prijaviti tudi po izteku roka iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP, vendar pa je to treba storiti v enem mesecu po nastopu določenega pravnega dejstva.
dopolnilni sklep o pravdnih stroških - pravočasna priglasitev stroškov - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odločba brez poprejšnjega obravnavanja
Pravilne so pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka stroške v zvezi z izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov določno priglasiti že ob vložitvi predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov. V postopku za izdajo naloga za izpraznitev se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog (drugi in tretji odstavek 29. člena ZPSPP). Na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZPP bi morala tožeča stranka stroške sestave naloga za izpraznitev poslovnih prostorov določno priglasiti že ob vložitvi predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov, saj gre pri izdaji naloga za izpraznitev za izdajo odločbe brez poprejšnjega obravnavanja.
ZLS člen 21, 88. ZVRS člen 5. ZIMI člen 6, 13. ZPP člen 70, 70-6, 74, 286, 286a, 286b, 356. Sodni red člen 163. URS člen 140.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za protipravna ravnanja nosilcev javnih pooblastil - lokalna skupnost - nadzor države - protipravnost ravnanja občine - obvestitev države - diskriminacija zaradi invalidnosti - prepoved diskriminacije - zagotovitev drugega primernega stanovanja - zagotovljeno stanovanje - primerno stanovanje - neprofitno stanovanje - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - zavrnitev prepoznega dokaznega predloga - prekluzija - izločitev sodnika - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča
Ker je za pogodbo med občino in tožnikom, ki je invalid, pristojna občina, ni odškodninske odgovornosti države, da ni nadzirala občine. Tožnik ni obvestil nobenega izmed državnih organov, da bi lahko bile njegove temeljne pravice kršene.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
pripor - razveljavitev sklepa o podaljšanju pripora
Pritožbeno sodišče je v sklepu z dne 4. 12. 2020 izrecno poudarilo, da ker pripor zoper obdolženca sedaj teče na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 1. 12. 2020, ni podlage za ponovno odločanje o podaljšanju pripora (po predlogu tožilstva z dne 27. 10. 2020). Taka je namreč tudi praksa Vrhovnega sodišča RS, ki izhaja iz sodb IX Ips 10625/2019 z dne 9. 5. 2019, IX Ips 66/2009 z dne 5. 8. 2009 in IX Ips 22460/2015 z dne 11. 5. 2017.
ZNP člen 19, 19/1, 20, 20/1. ZVEtL člen 7, 7/4, 26, 26/3, 27, 30, 30/6. ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 46. ZPP člen 319, 319/2.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - upravičeni predlagatelj - skupnost etažnih lastnikov - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - sprememba zakona
Subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, izdane v nepravdnem postopku, se praviloma raztezajo le na osebe, ki so imele možnost sodelovati v postopku, v katerem je bila ta sodna odločba izdana.
Objektivne meje pravnomočnosti se vežejo na dejansko stanje ob zaključku obravnavanja na prvi stopnji. Sprememba zakona ni okoliščina, ki bi omogočala ponovno odločanje o identičnem predlogu, oprtem na isti sklop dejstev, na katerega se nanaša pravnomočna odločitev.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPP-E člen 436, 436/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek
Pritožbeno sodišče poudarja, da je izvršilno sodišče - COVL s sklepom z dne 14. 1. 2019 izdani sklep o izvršbi VL 109478/2018-2 z dne 23. 11. 2018 razveljavilo v celoti in ne le v tistem delu, v katerem je dovolilo izvršbo. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi z dne 23. 11. 2018 (torej ta sklep, ki je bil s sklepom z dne 14. 1. 2019 v celoti razveljavljen), zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tak izrek je namreč nerazumljiv. Ker je sodišče s prvo odločbo (z dne 14. 1. 2019) odločilo, da se sklep z dne 23. 11. 2018 razveljavi, potem je izpodbijana odločitev, da se ta isti sklep (z dne 23. 11. 2018) vzdrži v veljavi, sama s seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje očitno ni upoštevalo, da določilo tretjega odstavka 436. člena ZPP ne velja več.
Položaj pooblaščenca za sprejemanje pisanj ni enak položaju začasnega zastopnika po 82. členu ZPP. Ni bila torej naloga pritožnika za pregledovanje s strani sodišča posredovane dokumentacije in odločanje, kateri del dokumentacije bo na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj posredoval toženki. Z vsebino teh pisanj se začasnemu zastopniku ni potrebno ukvarjati.
Ker pritožnik v stroškovniku ni priglasil dejanskih stroškov za izdatke, mu je sodišče prve stopnje za tovrstno postavko pravilno priznalo pavšalni znesek.
CARINE - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00041173
ZD člen 11.
dedovanje - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - dedovanje kmetij - delitev kmetije po delih - nadomestno zemljišče - zakonito dedovanje - razlastitveni postopek - dogovor dedičev - dedni dogovor - delitev stvari v naravi
Dediči lahko dosežejo dedni dogovor in na ta način pridobijo določena pogajalska izhodišča.
V postopku razdružitve ali zlasti z medsebojnim dogovorom bodo dediči lahko dosegli, da se razdruži solastnina v naravi ali pa se bo razdruževala z medsebojnim izplačilom ali prodajo. Sodišče je ugotovilo, da kmetija ni zaščitena, zato drugačna delitev ni mogoča.
URS člen 25. ZPND člen 19. ZPP člen 365, 365/1, 365/1-3. ZNP-1 člen 41, 42.
nasilje v družini - izrek ukrepov - zavrženje ugovora - ugovor kot pravno sredstvo - prepoved približevanja - odvzem pravice do učinkovitega pravnega sredstva - razveljavitev sklepa - vrnitev zadeve v ponovni postopek
Nasprotni udeleženec je, čeprav je izjavil, da se predlagateljici ne namerava približevati, izrečenemu ukrepu nasprotoval iz razloga, ker je trdil, da nikoli ni izvajal nasilja in je bil zato izrek ukrepov nezakonit.