ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 451, 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje dokazne ocene - izpodbijanje dejanskega stanja - očitek protispisnosti - pritožbena novota
Toženka sodišču prve stopnje ponuja drugačno dokazno oceno od tiste, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje, rekoč da je ta zgrešena. To pa ne pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pač pa zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - pogoji za dovolitev zaznambe spora - predložitev predloga in potrdila - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis
Ker je zaznamba spora po 79. členu ZZK-1 dovoljena le v primeru take tožbe, s katero zahteva tožnik od sodišča ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način, v primeru, ko izvod tožbe ni priložen, tudi ni mogoče preveriti, če so pogoji za zaznambo spora sploh izpolnjeni.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 11, 11/3. ZFPPIPP člen 296, 296/1.
plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - nastanek obveznosti plačila sodne takse - pogoji za odločanje o taksni oprostitvi - namen sodnih taks - sodna taksa za umik tožbe - stečajni postopek predlagatelja
Obveznost plačila sodne takse je nastala z vložitvijo tožbe. Tožeča stranka je kasneje tožbo umaknila. Sodišče je postopek ustavilo s sklepom. S tem je sam po sebi odpadel vsebinski pogoj za oprostitev plačila sodnih taks. Namen sodne takse pri vlogah, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka, je zagotoviti dostopnost sodnega varstva (23. člen Ustave). Varstvo tega namena je z umikom tožbe in ustavitvijo postopka odpadel. Sodno takso bo treba plačati v višini, ki jo določa zakon za umik tožbe, kar bo izvedlo sodišče prve stopnje. Poleg tega je tožeča stranka sedaj tudi v stečaju, zato je odpadel tudi drug vsebinski pogoj. Tožeča stranka je v stečaju, kar pomeni, da je z gospodarsko dejavnostjo že iz tega razloga prenehala.
Ker je tožnica umaknila pritožbo, preden je sodišče druge stopnje odločilo o njej, se s tem sklepom zgolj ugotovi umik njene pritožbe (drugi odstavek 334. člena ZPP).
ZST-1 člen 11, 11/6, 12, 12a. ZBPP člen 13, 13/2. ZUPJS člen 11, 11-3.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - mesečni povprečni dohodek na člana družine - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - dohodek prosilca - brezplačna pravna pomoč - družinski član - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ogroženo preživljanje
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je za preživetje osebe, ob odsotnosti prihrankov in drugega premoženja, potreben mesečni znesek, ki ustreza dvakratniku osnovnega zneska minimalnega dohodka. V kolikor je ta nižji, je preživljanje lahko ogroženo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041822
KZ-1 člen 74. ZKP člen 370, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373, 502b, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - razlogi o odločilnih dejstvih - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - načelo sorazmernosti - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - dovoljeni pritožbeni razlogi
Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, obstoj oškodovanca v primeru odvzema premoženjske koristi in s tem povezano odreditvijo začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi niti ni odločilna okoliščina, saj nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem (74. člen Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1).
uvedba postopka po uradni dolžnosti - postavitev skrbnika za poseben primer - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - začasno skrbništvo - začasni skrbnik - center za socialno delo kot skrbnik - dolžnosti začasnega skrbnika
V aprilu 2019 je stopil v veljavo DZ, ki v drugem odstavku 267. člena določa, da skrbnika za poseben primer ni mogoče imenovati v primerih, ko so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Kljub temu, da iz mnenja osebnega zdravnika sledi, da je pri A. A. v ospredju kognitivni upad blage do zmerne stopnje in je zato njena zmožnost zastopati sebe, svoje pravice, koristi ter sposobnost upravljanja s premoženjem vprašljiva, vse doslej v konkretnem primeru ni bil sprožen postopek v smislu določila 262. člena DZ za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Zato je odločitev sodišča skladna z določilom drugega odstavka 267. člena v zvezi z 262. členom DZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041885
SPZ člen 107, 107/1, 119. SZ-1 člen 24, 24/4. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - plačilo prispevka v rezervni sklad - stroški rezervnega sklada - obvezen rezervni sklad - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - zavezanec za plačilo
Zavezanci za plačilo v rezervni sklad so etažni lastniki. Kot zemljiškoknjižni lastnik je toženec dolžnik terjatev iz naslova vplačil sredstev v rezervni sklad. Na obstoj te njegove obveznosti ne vpliva, ali dejansko uporablja stanovanje oziroma kakšni so razlogi, da ga ne uporablja. Gre za okoliščine, ki bi lahko bile upoštevne v razmerju do osebe, ki mu stanovanja ne izroči, ne morejo pa biti pomembne v razmerju do ostalih etažnih lastnikov, ki zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046067
ZKP člen 394, 394/1.. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 196, 196/1, 196/2.
sprememba sodbe na drugi stopnji - obtožni predlog - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zakonski znaki - zastaranje kazenskega pregona
Pritožnik pravilno opozarja, na hujše prepovedane posledice, ki morajo za obstoj kvalificirane oblike kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem odstavku 196. člena KZ-1 biti podane in ki so v nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, neupravičenem neizplačilu treh zaporednih plač ali izgubi pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov. Iz izreka je videti, da nobena od teh navedenih posledic ni podana, ampak je sodišče na obdolženca naslovilo očitek, da je navedenim delavcem le omejil pravice, ki jim s plačilom prispevkov gredo in jih prikrajšal za pravico, da bi se jim plača v navedenem obdobju upoštevala za izračun pokojninske osnove. Omejitev in prikrajšanje pravice pa za obstoj kvalificirane oblike tega kaznivega dejanja ne zadostuje, temveč mora priti do izgube pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov.
Sodni izvršitelj je za stroške vročanja dne 29.4.2020 izstavil račun, na podlagi katerega mu je sodišče s sklepom z dne 18.5.2020 za stroške opravljene vročitve priznalo nagrado in potrebne izdatke v skupnem znesku 69,10 EUR. Pri tem gre nedvomno za stroške postopka, ki jih je s pasivnostjo pri vročevanju sodbe oziroma po svoji krivdi povzročila zakonita zastopnica mladoletne oškodovanke. V pritožbi sicer navaja, da imata z bivšim možem še vedno isti poštni nabiralnik in da se zgodi, da včasih obvestila o dospeli pošiljki ne sprejme, vendar pa sodišče ugotavlja, da ji je sodišče skušalo osebno vročiti sodbo kar štirikrat in da je praktično nemogoče, da zakonita zastopnica obvestila o dospeli pošiljki nikoli ni prejela.
objava popravka - prispevek - odklonitveni razlog - dostop do medija - resničnost informacij - resničnost objavljenih informacij - pravica do odgovora ali popravka na objavljeno informacijo - pravica do popravka - vsebina tožbenega zahtevka na popravek prispevka - vsebina zahtevka glede objave popravka - popravek v širšem smislu - žaljivost popravka - vsebinsko zanikanje - audiatur et altera pars - prizadet interes
Pri presoji utemeljenosti zahteve do popravka je treba izhajati iz obrambne funkcije te ustavne pravice, ki vsakomur zagotavlja možnost, da po načelu auditur et altera pars zagovarja svojo resnico (40. člen Ustave). Drži sicer, kar moti pritožnico, da se pred objavo popravka ni mogla braniti z dokazovanjem tega, da so bile njene objave tiste, ki so vsebovale resnične informacije in obratno, da navedbe, ki jih vsebuje popravek, niso resnične. Vendar to po določbah ZMed ni predviden razlog za odklonitev zahtevanega popravka. Res je sicer, da beseda „popravek“ implicira, da je bilo nekaj, kar je bilo objavljeno, napačno in se to s popravkom popravlja, vendar v resnici ne gre za to. Gre za to, da ima upravičenec pravico trditi, da je nekaj, kar je prizadelo njegov interes, napačno, in da za to v skladu z zakonom (torej kratko, ne-žaljivo in osredotočeno na bistvo) ponudi svoje razloge.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045995
KZ člen 77.
izrekanje sankcij mladoletnikom - izbira navodil
S pritožnikom se je načeloma strinjati, da je tudi pri izbiri navodil iz 77. člena KZ potrebno upoštevati njihovo učinkovitost in mladoletnikovo pripravljenost za sodelovanje. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, s katerimi pritožba izrecno soglaša, tako ni dvoma, da bo obiskovanje pedopsihiatrične posvetovalnice najbolj učinkovito prav pri navedeni pedopsihiatrinji, ki je mladoletnika že do sedaj obravnavala. Zato jo je sodišče v izreku sklepa tudi določilo kot izvajalko navodila, zaradi česar je navedbo drugih podobnih posvetovalnic razumeti zgolj subsidiarno
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045503
ZPP člen 3, 3/3, 22, 22/1, 214, 214/2, 324, 324/2, 328, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 9.
spor majhne vrednosti - pristojnost in sestava sodišča - sojenje po sodniku posamezniku - okvirna dobavna pogodba - dolžnost izpolnitve obveznosti - dolžnost izpolnitve pogodbene obveznosti - dopolnitev tožbe - popravni sklep - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti
Na podlagi 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana. Na podlagi ugotovljenih dejstev je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, svojo odločitev pa oprlo na splošno določilo 9. člena OZ.
Iz določila 328. člena ZPP izhaja, da sme sodnik kadar koli popraviti napake v številkah ter druge očitne pisne pomote. Ta določba (ki smiselno velja tudi za popravo sklepa) je namenjena odpravi tehničnih pomanjkljivosti, ne pa vsebinskemu spreminjanju izdane odločbe.
S (prvim) popravnim sklepom z dne 12. 3. 2020 je prvostopenjsko sodišče v uvodu izpodbijane sodbe navedeni datum 10. 3. 2020, kot dan izdaje sodbe, nadomestilo s pravilnim datumom 3. 2. 2020. S popravnim sklepom z dne 3. 6. 2020 (to je z drugim sklepom) pa je nadomestilo v izreku prvega sklepa napačno navedeno opravilno številko VI Pg 1516/2018 s pravilno X Pg 1941/2019.
V obeh primerih gre za napake tehnične narave, ki se ne nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. S popravnima sklepoma prvostopenjsko sodišče ni v ničemer poseglo v vsebino svoje odločitve. Za tako odpravo ugotovljenih pomot, sledeč določbi 328. členu ZPP, torej ni nobenih ovir.
sprememba odločitve o stikih - omejitev pravice do stikov - izvrševanje stikov z otrokom - stiki v korist otroka - varstvo koristi otroka - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov
Sodišče je spremenilo ureditev načina izvrševanja stikov po sodni poravnavi tako, da je nasprotnemu udeležencu omejilo pravico do stikov. Na ta način so koristi obeh hčerk zavarovane v zadostni meri (prvi odstavek 173. člena DZ).
duševno zdravje - duševna motnja - sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom
V konkretnem primeru je glede na hudo obliko duševne motnje mogoče izreči le ukrep sprejema osebe na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
Za verjetno izkazanost predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kakor tudi za verjetno izkazanost vseh potrebnih predpostavk po 272. členu ZIZ) bi moral predlagatelj za svoje navedbe predložiti tudi dokaze, česar pa ni storil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je predlagateljev predlog za predlagano začasno odredbo zavrnilo.
stiki - izvrševanje stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - izvršitev sodne odločbe v preživninskih zadevah - preživljanje mladoletnega otroka - način plačevanja preživnine - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva
Če oče sodno določen režim stikov krši, to ni razlog, da se jih zmanjša ali ukine, pač pa je treba očeta s pravnimi sredstvi prisiliti, da bo spoštoval odločitev, ki je, kakršna je, sprejeta v korist otroka. Tožničina prognoza, da bo posredna izvršba neuspešna, neposredna pa v škodo otroka, je špekulativna in kot argument nevzdržna, saj pomeni zanikanje poti pravnega varstva.
Ni pravi način izvrševanja preživninske obveznosti, če se otroku pusti v torbi nekaj gotovine. Preživnina se mora plačevati otrokovi zakoniti zastopnici, ker ona krije njegove vsakodnevne življenjske stroške.
Mati je imela pri otroku od rojstva dalje aktivnejšo vlogo od očeta, po razpadu njune življenjske skupnosti pa je oče postal bolj aktiven v svoji starševski vlogi in bolj pozorno sledi razvojnim potrebam otroka. Kljub temu je še vedno mati tista, ki nosi primarno skrb za sina in zlasti opirajoč se na mnenje izvedenke je za otroka glede na njegovo starost bolje, če ostane v poznanem domačem okolju matere. Odločitev o vzgoji in varstvu je torej pravilna in v skladu z načelom največje koristi otroka in načelom kontinuitete vzgoje in varstva.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00042360
ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 54, 58, 58/4, 268, 272, 272/1, 273.
neizbran kandidat - razrešitev - direktor - javni natečaj - začasna odredba - pravnomočna sodba - upravno sodišče - zavarovanje nedenarne terjatve
Ker je bil tožnik, kot izhaja iz pravnomočne sodbe upravnega sodišča nezakonito razrešen kot direktor in je bila ta odločba odpravljena, pred delovnim sodiščem pa tožnik uveljavlja nezakonitost premestitve na drugo delovno mesto v posledici nezakonite razrešitve, lahko, glede na to, da se mu mandat kot direktorju še ni iztekel in ni pravne podlage za njegovo premestitev, predlaga vsako primerno začasno odredbo za zavarovanje njegove terjatve po reintegraciji na delovno mesto, s katerega je bil nezakonito razrešen. Tako gre za terjatev iz delovnega razmerja, ki je v pristojnosti delovnega sodišča.
Sodišče je vezano na pravnomočno sodbo upravnega sodišča, s katero je bila odločba o tožnikovi razrešitvi odpravljena. Ker je s tem odpadla pravna podlaga za tožnikovo premestitev, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izkazan pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ, saj je tožnik izkazal, da verjetnost njegove terjatve za reintegracijo na delovno mesto, s katerega je bil nezakonito razrešen, obstoji. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zaradi aktivnosti tožene stranke, ki je po izdaji sodbe upravnega sodišča objavila posebni javni razpis, obstaja nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve za reintegracijo na delovno mesto direktorja onemogočena ali precej otežena.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju
Pritožnik ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jim višje sodišče pritrjuje, saj je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju, ker je s storitvijo kaznivega dejanja namerno prikrajšal svojega otroka v premoženju, izpodbija z opisom osebnih okoliščin. Vsa ta dejstva bi morda lahko imela vpliv v kazenskem postopku, ne pa tudi v tem postopku odpusta obveznosti.
ZDR-1 člen 126.. Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2015) člen 6, 6/1, 7, 7/1.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik dejansko opravljal dela in naloge delovnega mesta višji policijski inšpektor II, ki je naziv V. stopnje, s stopnjo minimalne osnove 120 in z vrednostjo takratne minimalne osnove 2.992,78 EUR glede na Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, mu je bila plača tudi za čas napotitve na misijo obračunavana ob upoštevanju nepravilne nominalne osnove. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo višine prikrajšanja tožnika pri plači (tega tudi ni naložilo izvedenki), je posledično zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.