Sodišče se pridružuje uvodnemu delu obrazložitve izpodbijane odločbe, da se opisnost znaka ocenjuje glede na prijavljeno blago/storitve ter glede na razumevanje relevantne javnosti ali potrošnikov zadevnega blaga oziroma storitev, pri čemer zadošča, da znak vzpostavi neposredno in konretno povezavo s prijavljenim blagom. In kot je zapisala toženka, načeloma velja, da je relevanten potrošnik oseba, ki je razumno obveščena, pozorna in pazljiva. Sodišče pritrjuje tožniku, da lahko prepoved registracije dejansko velja samo za tiste izraze, ki lahko služijo običajni uporabi s stališča potrošnika bodisi neposredno bodisi s sklicevanjem na eno od njihovih bistvenih značilnosti blaga, kakršno je blago, za katero se zahteva registracija (tako SEU v zadevi C-383/99, Baby-Dry, točka 39), za kar po mnenju tožnika v tem primeru ne gre, upoštevajoč izraz hyper v povezavi z ostalimi besedami v besedni zvezi, predvsem z besedo fiber. Kot pa tudi izhaja iz zgoraj navedene sodbe, je pri tem pomembno zaznavanje relevantnega potrošnika besed oziroma besedne zveze glede na prijavljeno blago oziroma ali je izraz primeren, da lahko govorimo o razlikovalnem karakterju besedne kombinacije, ki omogoča njeno registracijo kot znamke (točka 40). Po oceni sodišča za takšno neprimerno oziroma nenavadno kombinacijo ne gre, upoštevajoč, da lahko izraz hyper povežemo z zmogljivostjo stroja/ev, zato tudi ne gre za tako sintaktično nenavadno kombinacijo, da bi lahko govorili o razlikovalnem učinku le-te.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - prekluziven rok - izjava stranke - zavrženje tožbe
Tožba je vložena po poteku 30 dnevnega zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna. Glede na tožbene navedbe, da tožeča stranka pravočasno v zakonitem roku vlaga tožbo, je sodišče tožečo stranko pred izdajo tega sklepa seznanilo s svojimi ugotovitvami, ki se nanašajo na presojo pravočasnosti tožbe in ji dalo možnost, da se glede ugotovljenih dejstev sodišča izjavi in jo opozorilo na posledice.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 13, 22, 22/2, 22/2-6.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bila v isti upravni zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Tožeča stranka v tožbi niti ne zanika ugotovljene okoliščine, da je bilo o isti zadevi enkrat že odločeno.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - račun - vročanje - elektronsko vročanje - pravica do izjave
Po prvem odstavku 140. člena ZDavP-2 zavezanec za podaljšanje roka za pripombe na zapisnik lahko zaprosi do izteka roka za pripombe, kar je tožnik nesporno storil. Sklep o podaljšanju roka je bil tožniku vročen preko portala eDavki. Pri takšni vročitvi velja pravilo iz 85.a člena ZDavP-2, ki določa, da mora zavezanec dokument prevzeti v roku 15 dni od dneva, ko mu je bilo poslano obvestilo o tem, da je dokument odložen na portal eDavki. Ni sporno, da je tožnik sklep o podaljšanju prevzel znotraj 15-dnevnega roka, pri čemer je bil na to, da ga mora prevzeti v tem roku, v nasprotnem bo veljala fikcije vročitve, izrecno opozorjen tudi na obvestilu. Ravnanje, ki ga je skladno s pravili vročanja preko portala eDavki in samim opozorilom davčnega organa na obvestilu, se ne more šteti za zlorabo procesnih pravic in zavlačevanje postopka.
davčna izvršba - izterjava davčnih obveznosti - poroštvo - prenos dejavnosti - izogibanje plačilu davka - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Iz izpodbijanega sklepa in listin, ki so v spisih, jasno in obenem nesporno sledi, da je bil izpodbijani sklep tožnici izdan kot (drugi) osebi, na katero je bila prenesena dejavnost družbe A. izven statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se družba A. kot dolžnica izognila plačilu davka, in s tem na podlagi druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, ki je bila predmet ustavne presoje in za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo ter (do odprave ugotovljene protiustavnosti) določilo način izvršitve odločbe.
Ker se učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča nanaša na vse zadeve, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, ji je sodišče pri odločanju dolžno slediti ter pri tem, glede na to, da ugotovljena protiustavnost še ni odpravljena, upoštevati v njej določen način izvršitve. Pri tem ugotavlja, da izpodbijani sklep nedvomno ni bil izdan na podlagi predhodno izdane odločbe, s katero bi bilo odločeno o obveznosti tožeče stranke kot poroka davčne dolžnice, ter da ji v tem - odmernem postopku ni bila dana možnost izjave, in da zato v zadevi ni bilo odločeno na ustavnoskladen način, ki se zahteva z odločbo Ustavnega sodišča.
trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - kamnolom - gradbeništvo - delovni stroj - pogonsko gorivo za komercialni namen
Tožnik ugovarja različni obravnavi delovnih strojev, tj. bagrov, za katere se prizna pravica do vračila trošarine, na eni strani, in ostalih delovnih strojev, za katere se mu pravica do vračila zavrne. Trdi namreč, in v tem ima prav, da se v odločbi na več mestih ugotavlja, da naj bi bager kot statični stroj izvajal gradbena dela, ostali delovni stroji pa ne, čeprav izvajajo dela na istem gradbišču. Vendar pa obenem iz sobesedila razlogov toženke dovolj jasno izhaja, da je prav statičnost bagrov tisti (in edini) razlog, iz katerega se zahtevku za vračilo trošarine ugodi in ne njihova uporaba. Zato (notranjega) nasprotja v razlogih izpodbijane odločbe sodišče ne vidi, predvsem pa ne vidi, da bi bilo mogoče na tej podlagi sklepati, da so bager in tudi ostali delovni stroji dejansko opravljali gradbena dela. Statičnost je namreč po citiranih določbah ZTro-1 poseben oziroma samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogonsko gorivo za komercialni namen - gradbeništvo - kamnolom - delovni stroj
Sodišče se strinja s tožnikom, da se v izpodbijani odločbi na več mestih ugotavlja, da naj bi bager kot statičen delovni stroj opravljal gradbena dela, ostali delovni stroji pa ne, čeprav izvajajo dela na istem gradbišču. Vendar pa obenem iz obrazložitve odločbe toženke dovolj jasno izhaja, da je prav statičnost bagrov tisti (in edini) razlog, zaradi katerega se zahtevku za vračilo trošarine ugodi. Zato (notranjega) nasprotja v razlogih izpodbijane odločbe sodišče ne vidi, predvsem pa ne vidi, da bi bilo mogoče na tej podlagi sklepati, da so tudi ostali delovni stroji dejansko opravljali gradbena dela. Statičnost je namreč po citiranih določbah ZTro-1 samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
izvrševanje kazenskih sankcij - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom
Po naravi stvari je ob pravilni razlagi predpisa mogoče obsojencu zlorabo svobodnejšega režima oziroma obstoj drugih utemeljenih razlogov za premestitev v strožji režim očitati le za dejanja, storjena po tem, ko je bil v ta režim že nameščen. Citirano določbo je torej treba uporabiti, če se po premestitvi v svobodnejši režim izkaže, da obsojenec navedenih pričakovanj ne izpolnjuje.
ZTro-1 člen 93, 93/1. Pravilnik o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen (2013) člen 1, 2, 3.
trošarina - vračilo trošarine - kamnolom - gradbena dejavnost - vračilo trošarine za energente - delovni stroj - gradbeništvo
Izraz „statičen“ iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 pomeni enako kot izraz „stacionaren“, ki je uporabljen v slovenskem prevodu (b) točke drugega odstavka 8. člena Direktive. Izraz „stacionaren“ pa v skladu s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika pomeni nekaj, kar je stalno na določenem mestu oziroma je vezano na lokacijo in torej trdno, nepremično oziroma fiksno povezano s tlemi (nepremični predmeti, stroji, ki se ne morejo premikati). V tem pomenu je potrebno razumeti pojem „statičen delovni stroj“ iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1, ki po povedanem pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso parkirani). Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali se premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in jih ne moremo opredeliti kot „statične (stacionarne)“ delovne stroje. Torej je „statični delovni stroj“ v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1 le stroj, ki se ne premika. Delovni stroji: npr. demper, buldožer, nakladalec in valjar se lahko premikajo in tudi sicer njihova osnovna funkcija vključuje premikanje, to je nalaganje ali pa premikanje mineralnih snovi znotraj delovišča (kamnoloma). Sporni delovni stroji po predhodno navedeni razlagi tudi po presoji sodišča niso „statični (stacionarni) delovni stroji" v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
GZ člen 4, 5. Uredba o razvrščanju objektov (2018) člen 8.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravilna uporaba materialnega prava
Drugostopenjski organ je pravilno pojasnil, da pravnih posledic izdanega sklepa o zavrženju predloga za postavitev tipskega prostora ni mogoče enačiti s pravnimi posledicami gradbenega dovoljenja in tako tudi ne z zakonskimi določbami, po katerih gradbeno dovoljenje velja še nekaj časa tudi, če investitor ne začne graditi (takoj).
Sklep o zavrženju zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ni vsebinska, ampak procesna odločitev, s katero se ne odloča o strankini pravici ali obveznosti (v tem primeru, da sme graditi brez gradbenega dovoljenja), ampak nasprotno pomeni, da organ zahtevka sploh ni vsebinsko obravnaval. Ker ne ustvarja pravnih učinkov, se stranka na tak sklep ne more zanašati in zato v primeru spremembe predpisov, ki gradnje brez gardbenega dovoljenja ne omogočajo več, ne gre za poseg v pravno varnost.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pomoč mladim kmetom - zavrnitev vloge - usklajeno delovanje - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti
Tožničina vloga je bila zavrnjena, ker je tožnica umetno oblikovala situacijo, v kateri sicer formalno izpolnjuje pogoje javnega razpisa, ne pa njegovega namena, to je medgeneracijskega prenosa kmetije s ciljem povečanja konkurenčnosti brez umetne ustvaritve okoliščin za pridobitev sredstev.
Dejanja, ki so sicer skladna z veljavnimi predpisi, vendar pa kot celota kažejo, da cilj ni bil vzpostavitev samostojnega kmetijskega gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti, pač pa je tožnica pogoje za pridobitev ugodnosti po javnem razpisu ustvarila umetno v sodelovanju s svojim možem in v nasprotju s cilji te zakonodaje. Zato je bila pravilna odločitev tožene stranke, da njeno vlogo zavrne.
Toženi stranki ni treba izkazovati samega namena zlorabe pravice pridobitve sredstev na strani tožnice, temveč za to zadošča ugotovitev s stopnjo verjetnosti (in ne gotovosti) umetne ustvaritve položaja, ki izhaja iz vrste medsebojno povezanih objektivnih elementov.
davčna izvršba - prenos dejavnosti - izogibanje plačilu davka - poroštvo - pravica do izjave - odločitev ustavnega sodišča
Tožniku v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila izdana odmerna odločba niti ni imel možnosti kakršnekoli prijave v postopku na prvi stopnji. Izpodbijana odločitev sloni na pravni podlagi druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, za katero je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je neustavna in kot način izvršitve določilo, da lahko davčni organ izvršbo zoper poroka v smislu druge povedi prvega odstvka 148. člena ZDavP-2 opravi le, če pred tem izda odmerno odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za poroštvo, pred njeno izdajo pa poroku zagotovi pravico do izjave. Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-517/18-10 v obravnavani zadevi ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožniku.
trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogonsko gorivo za komercialni namen - gradbeništvo - kamnolom - delovni stroj
Sodišče se strinja s tožnikom, da se v izpodbijani odločbi na več mestih ugotavlja, da naj bi bager kot statičen delovni stroj opravljal gradbena dela, ostali delovni stroji pa ne, čeprav izvajajo dela na istem gradbišču. Vendar pa obenem iz obrazložitve odločbe toženke dovolj jasno izhaja, da je prav statičnost bagrov tisti (in edini) razlog, iz katerega se zahtevku za vračilo trošarine ugodi. Zato (notranjega) nasprotja v razlogih izpodbijane odločbe sodišče ne vidi, predvsem pa ne vidi, da bi bilo mogoče na tej podlagi sklepati, da so bager in tudi ostali delovni stroji dejansko opravljali gradbena dela. Statičnost je namreč po citiranih določbah ZTro-1 samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
energetika - trg električne energije - regulativni okvir - sistemski operater distribucijskega omrežja - omrežnina - akt o metodologiji za določitev omrežnine - upravičeni stroški - pravila stroke
Glede na povedano, kot izhaja tudi iz razlogov iz obrazložitve izpodbijanega akta, sodišče sodi, da v obravnavanem primeru glede na razloge, kot jih navaja toženka, ki jim sodišče sledi, da gre v primeru metodologije za pravila stroke, ki jih je toženka izdala na podlagi pooblastila EZ-1, ki ga tudi ni prekoračila. Po presoji sodišča je toženka v zadostni meri in argumentirano pojasnila razloge, zaradi katerih je v ponovnem postopku izdaje soglasja k regulativnemu okviru tožnika uporabila med drugim tudi določbo 16. člena metodologije, na katero napotuje EZ-1.
O tožnikovi obveznosti je na podlagi tretjega odstavka 25. b člena ZKGZ z upravnim aktom odločila zbornica kot nosilec javnega pooblastila. Sodno varstvo zoper dokončne upravne akte pa se na podlagi prvega odstavka 157. člena Ustave izvaja v upravnem sporu, torej v sporu, v katerem sodišče odloča s to sodbo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - društvo v javnem interesu - pravica do sodnega varstva - načelo sorazmernosti
Pravica do dostopa do sodišč preko brezplačne pravne pomoči ni absolutna, ampak mora ureditev brezplačne pravne pomoči v državi članici ali konkretna odločitev pristojnega organa ali sodišča o prošnji za brezplačno pravno pomoč biti takšna, da dejansko ne onemogoča ali čezmerno ne oteži uveljavljanja pravic.
ZUP v 293. členu in 156.a člen ZGO-1 res predvidevata odlog izvršbe kot sredstvo odložitve že potekajoče upravne izvršbe, vendar že vložen predlog za odlog izvršbe nima odložilnega učinka sam po sebi. Odlog namreč ne nastopi samodejno, saj ga mora izvršilni organ dovoliti, kar kaže na to, da je njegova odločitev oblikovalna.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 65. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - zahtevek za ponovno uvedbo postopka - nova dejstva in novi dokazi - nelogična in neskladne izjave - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Iz podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, sodišču ni razvidno, da bi tožena stranka, preden je opravila dokazno oceno neskladij glede okoliščin navedenega poboja, dala tožniku možnost, da jih pojasni, pri čemer s tem povezanih tožbenih navedb niti ni prerekala. Že zato je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/3, 85. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15, 15/1, 15/2.
tujci - omejitev gibanja tujcu - direktiva o vračanju - nezakonito prebivanje v rs - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - nujnost in sorazmernost ukrepa - neobrazložena odločba - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pridržanje tujca upravičeno samo, če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna. Zato mora policija, upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, vedno presoditi tudi sorazmernost izrečenega ukrepa, takšna presoja pa mora biti v odločbi o pridržanju ustrezno obrazložena, opravljena pa mora biti tudi brez posebne prošnje tujca. Obrazložitev izpodbijane odločbe je pomanjkljiva že zato, ker v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni vsebovana presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa oziroma niso navedeni konkretni razlogi, zaradi katerih je mogoče šteti, da je izrek takega ukrepa v tožnikovem utemeljen glede na individualne konkretne okoliščine na strani samega tožnika ter da je tak ukrep v tožnikovem primeru tudi nujen in sorazmeren v ožjem pomenu te besede.
ZOro-1 člen 3, 8, 8/4, 26, 26/2, 37, 37/1. Pravilnik za izvajanje Zakona o orožju (2005) člen 17, 17/2. Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja (2001) člen 4. ZPSto-2 člen 48, 48/1, 48/1-6.
inšpekcijski ukrep - orožje - zračna puška - nadzor nad orožjem - poštna pošiljka - načelo sorazmernosti
Zračna puška je glede na zakonske določbe orožje. Za bistvene sestavne dele orožja veljajo enaka pravila kot za orožje.
Ker ZOro-1 zračno orožje (katerokoli) obravnava kot orožje oziroma pri tem ne določa izjem glede njegovega pošiljanja po pošti, je pri rokovanju z njim potrebno upoštevati vse določbe ZOro-1. Prepoved pošiljanja orožja po pošti torej velja za vse kategorije orožja iz 3. člena ZOro-1, ne glede na razlog pošiljanja ali prejemnika. Uporaba več določb skupaj daje podlago za zaključek, da orožja ni mogoče pošiljati po pošti ter da prevoza orožja in streliva v imenu tožnika ne more opravljati kdor koli oziroma da je to dovoljeno le določenim osebam.