ZUS-1 člen 25, 25/3, 25/4, 39, 39/2. ZUP člen 273.
sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - tožba zoper odločbo, ki je bila kasneje odpravljena - stroški postopka - ustavitev postopka - delno zavrženje tožbe
Tožena stranka je na podlagi 273. člena ZUP odpravila odločbo ter zadevo vrnila v ponovno odločanje. Ker tožnika nista izjavila, da pri tožbi vztrajata, je sodišče postopek v tem delu ustavilo. Ker pa sta tožnika v kasnejši vlogi razširila tožbo in jo usmerila zoper odločbo, izdano na podlagi 273. člena ZUP, je sodišče v nadaljevanju odločilo tudi o tej razširitvi tožbe. V odgovoru na poziv tožnika nista sporočila, da vztrajata pri tožbi ali da tožbo razširjata, pač pa sta šele s kasnejšo izjavo navedla, da razširjata tožbo tudi na odločbo, kar pa ni pravočasno, pri čemer je rok iz drugega odstavka 39. člena ZUS-1 zakonski in prekluziven. Upravni spor z razširitvijo tožbe na konkretni pozneje izdani upravni akt ni dopusten, saj odločba ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici ali pravne koristi tožeče stranke, ampak sta bili z njo odpravljeni odločbi organa prve in druge stopnje ter zadevo vrnjena v ponovno odločanje upravnemu organu.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahteva za varstvo zakonitosti - kazenski postopek
Značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti, še posebno, da se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek, za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko brezplačne pravne pomoči v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP, in njen pomen za enotno uporabo zakona v državi, ki ni vezan na konkreten kazenski postopek, po mnenju sodišča omogočajo upoštevanje tožnikove objektivne možnosti za uspeh in s tem razlago 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah. Po tej razlagi zakonska ureditev organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne.
postopki zaradi insolventnosti - prednostne terjatve - poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - davčna izvršba - upravni spor - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje
Zadeva I U 796/2015 se od zadeve, obravnavane v tem upravnem sporu, v pomembni podrobnosti razlikuje. Namreč, da tožnik, kot rečeno, sklepa o izvršbi ni izpodbijal z rednim pravnim sredstvom (kar je neprerekano), tako kot je bilo to storjeno v zadevi I U 796/2015. Sklep o izvršbi je bil izdan 3. 2. 2016, torej nesporno po potrditvi prisilne poravnave nad tožnikom, pri čemer je iz njega razvidno, da pravni pouk tožnika napotuje na vložitev morebitne pritožbe v odprtem pritožbenem roku. Tožnik te možnosti ni izkoristil in je bil sklep o izvršbi zelo kmalu izvršen, tako kot je glasil. Pritožba je kot redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi po 157. členu ZDavP‑2 predvidena ravno za sanacijo morebitnih nepravilnosti v samih sklepih o izvršbi (medtem ko je izpodbijanje samih izvršilnih naslovov iz tega, razumljivo, izvzeto), pa ima po presoji sodišča tožnik prav, ko se sklicuje na izredna pravna sredstva in bi toženka ob vložitvi tožnikove zahteve mogla preveriti tudi, ali bi jo bilo mogoče obravnavati kot pobudo oz. vlogo za katero izmed izrednih pravnih sredstev. Zgolj lakonično stališče v odgovoru na tožbo, da se v predmetnem postopku ni presojalo, ali so podani pogoji za obnovo oz. morebitna druga izredna pravna sredstva, ni zadostno.
davčna izvršba - prenos dejavnosti - izogibanje plačilu davka - poroštvo - pravica do izjave - odločitev ustavnega sodišča
Tožniku v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila izdana odmerna odločba niti ni imel možnosti kakršnekoli prijave v postopku na prvi stopnji. Izpodbijana odločitev sloni na pravni podlagi druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, za katero je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je neustavna in kot način izvršitve določilo, da lahko davčni organ izvršbo zoper poroka v smislu druge povedi prvega odstvka 148. člena ZDavP-2 opravi le, če pred tem izda odmerno odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za poroštvo, pred njeno izdajo pa poroku zagotovi pravico do izjave. Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-517/18-10 v obravnavani zadevi ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožniku.
izvrševanje kazenskih sankcij - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom
Po naravi stvari je ob pravilni razlagi predpisa mogoče obsojencu zlorabo svobodnejšega režima oziroma obstoj drugih utemeljenih razlogov za premestitev v strožji režim očitati le za dejanja, storjena po tem, ko je bil v ta režim že nameščen. Citirano določbo je torej treba uporabiti, če se po premestitvi v svobodnejši režim izkaže, da obsojenec navedenih pričakovanj ne izpolnjuje.
trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogonsko gorivo za komercialni namen - gradbeništvo - kamnolom - delovni stroj
Sodišče se strinja s tožnikom, da se v izpodbijani odločbi na več mestih ugotavlja, da naj bi bager kot statičen delovni stroj opravljal gradbena dela, ostali delovni stroji pa ne, čeprav izvajajo dela na istem gradbišču. Vendar pa obenem iz obrazložitve odločbe toženke dovolj jasno izhaja, da je prav statičnost bagrov tisti (in edini) razlog, zaradi katerega se zahtevku za vračilo trošarine ugodi. Zato (notranjega) nasprotja v razlogih izpodbijane odločbe sodišče ne vidi, predvsem pa ne vidi, da bi bilo mogoče na tej podlagi sklepati, da so tudi ostali delovni stroji dejansko opravljali gradbena dela. Statičnost je namreč po citiranih določbah ZTro-1 samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pomoč mladim kmetom - zavrnitev vloge - usklajeno delovanje - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti
Tožničina vloga je bila zavrnjena, ker je tožnica umetno oblikovala situacijo, v kateri sicer formalno izpolnjuje pogoje javnega razpisa, ne pa njegovega namena, to je medgeneracijskega prenosa kmetije s ciljem povečanja konkurenčnosti brez umetne ustvaritve okoliščin za pridobitev sredstev.
Dejanja, ki so sicer skladna z veljavnimi predpisi, vendar pa kot celota kažejo, da cilj ni bil vzpostavitev samostojnega kmetijskega gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti, pač pa je tožnica pogoje za pridobitev ugodnosti po javnem razpisu ustvarila umetno v sodelovanju s svojim možem in v nasprotju s cilji te zakonodaje. Zato je bila pravilna odločitev tožene stranke, da njeno vlogo zavrne.
Toženi stranki ni treba izkazovati samega namena zlorabe pravice pridobitve sredstev na strani tožnice, temveč za to zadošča ugotovitev s stopnjo verjetnosti (in ne gotovosti) umetne ustvaritve položaja, ki izhaja iz vrste medsebojno povezanih objektivnih elementov.
GZ člen 4, 5. Uredba o razvrščanju objektov (2018) člen 8.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravilna uporaba materialnega prava
Drugostopenjski organ je pravilno pojasnil, da pravnih posledic izdanega sklepa o zavrženju predloga za postavitev tipskega prostora ni mogoče enačiti s pravnimi posledicami gradbenega dovoljenja in tako tudi ne z zakonskimi določbami, po katerih gradbeno dovoljenje velja še nekaj časa tudi, če investitor ne začne graditi (takoj).
Sklep o zavrženju zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ni vsebinska, ampak procesna odločitev, s katero se ne odloča o strankini pravici ali obveznosti (v tem primeru, da sme graditi brez gradbenega dovoljenja), ampak nasprotno pomeni, da organ zahtevka sploh ni vsebinsko obravnaval. Ker ne ustvarja pravnih učinkov, se stranka na tak sklep ne more zanašati in zato v primeru spremembe predpisov, ki gradnje brez gardbenega dovoljenja ne omogočajo več, ne gre za poseg v pravno varnost.
trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - kamnolom - gradbeništvo - delovni stroj - pogonsko gorivo za komercialni namen
Tožnik ugovarja različni obravnavi delovnih strojev, tj. bagrov, za katere se prizna pravica do vračila trošarine, na eni strani, in ostalih delovnih strojev, za katere se mu pravica do vračila zavrne. Trdi namreč, in v tem ima prav, da se v odločbi na več mestih ugotavlja, da naj bi bager kot statični stroj izvajal gradbena dela, ostali delovni stroji pa ne, čeprav izvajajo dela na istem gradbišču. Vendar pa obenem iz sobesedila razlogov toženke dovolj jasno izhaja, da je prav statičnost bagrov tisti (in edini) razlog, iz katerega se zahtevku za vračilo trošarine ugodi in ne njihova uporaba. Zato (notranjega) nasprotja v razlogih izpodbijane odločbe sodišče ne vidi, predvsem pa ne vidi, da bi bilo mogoče na tej podlagi sklepati, da so bager in tudi ostali delovni stroji dejansko opravljali gradbena dela. Statičnost je namreč po citiranih določbah ZTro-1 poseben oziroma samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
davčna izvršba - izterjava davčnih obveznosti - poroštvo - prenos dejavnosti - izogibanje plačilu davka - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Iz izpodbijanega sklepa in listin, ki so v spisih, jasno in obenem nesporno sledi, da je bil izpodbijani sklep tožnici izdan kot (drugi) osebi, na katero je bila prenesena dejavnost družbe A. izven statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se družba A. kot dolžnica izognila plačilu davka, in s tem na podlagi druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, ki je bila predmet ustavne presoje in za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo ter (do odprave ugotovljene protiustavnosti) določilo način izvršitve odločbe.
Ker se učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča nanaša na vse zadeve, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, ji je sodišče pri odločanju dolžno slediti ter pri tem, glede na to, da ugotovljena protiustavnost še ni odpravljena, upoštevati v njej določen način izvršitve. Pri tem ugotavlja, da izpodbijani sklep nedvomno ni bil izdan na podlagi predhodno izdane odločbe, s katero bi bilo odločeno o obveznosti tožeče stranke kot poroka davčne dolžnice, ter da ji v tem - odmernem postopku ni bila dana možnost izjave, in da zato v zadevi ni bilo odločeno na ustavnoskladen način, ki se zahteva z odločbo Ustavnega sodišča.
energetika - trg električne energije - regulativni okvir - sistemski operater distribucijskega omrežja - omrežnina - akt o metodologiji za določitev omrežnine - upravičeni stroški - pravila stroke
Glede na povedano, kot izhaja tudi iz razlogov iz obrazložitve izpodbijanega akta, sodišče sodi, da v obravnavanem primeru glede na razloge, kot jih navaja toženka, ki jim sodišče sledi, da gre v primeru metodologije za pravila stroke, ki jih je toženka izdala na podlagi pooblastila EZ-1, ki ga tudi ni prekoračila. Po presoji sodišča je toženka v zadostni meri in argumentirano pojasnila razloge, zaradi katerih je v ponovnem postopku izdaje soglasja k regulativnemu okviru tožnika uporabila med drugim tudi določbo 16. člena metodologije, na katero napotuje EZ-1.
O tožnikovi obveznosti je na podlagi tretjega odstavka 25. b člena ZKGZ z upravnim aktom odločila zbornica kot nosilec javnega pooblastila. Sodno varstvo zoper dokončne upravne akte pa se na podlagi prvega odstavka 157. člena Ustave izvaja v upravnem sporu, torej v sporu, v katerem sodišče odloča s to sodbo.
ZTro-1 člen 93, 93/1. Pravilnik o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen (2013) člen 1, 2, 3.
trošarina - vračilo trošarine - kamnolom - gradbena dejavnost - vračilo trošarine za energente - delovni stroj - gradbeništvo
Izraz „statičen“ iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 pomeni enako kot izraz „stacionaren“, ki je uporabljen v slovenskem prevodu (b) točke drugega odstavka 8. člena Direktive. Izraz „stacionaren“ pa v skladu s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika pomeni nekaj, kar je stalno na določenem mestu oziroma je vezano na lokacijo in torej trdno, nepremično oziroma fiksno povezano s tlemi (nepremični predmeti, stroji, ki se ne morejo premikati). V tem pomenu je potrebno razumeti pojem „statičen delovni stroj“ iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1, ki po povedanem pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso parkirani). Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali se premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in jih ne moremo opredeliti kot „statične (stacionarne)“ delovne stroje. Torej je „statični delovni stroj“ v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1 le stroj, ki se ne premika. Delovni stroji: npr. demper, buldožer, nakladalec in valjar se lahko premikajo in tudi sicer njihova osnovna funkcija vključuje premikanje, to je nalaganje ali pa premikanje mineralnih snovi znotraj delovišča (kamnoloma). Sporni delovni stroji po predhodno navedeni razlagi tudi po presoji sodišča niso „statični (stacionarni) delovni stroji" v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - račun - vročanje - elektronsko vročanje - pravica do izjave
Po prvem odstavku 140. člena ZDavP-2 zavezanec za podaljšanje roka za pripombe na zapisnik lahko zaprosi do izteka roka za pripombe, kar je tožnik nesporno storil. Sklep o podaljšanju roka je bil tožniku vročen preko portala eDavki. Pri takšni vročitvi velja pravilo iz 85.a člena ZDavP-2, ki določa, da mora zavezanec dokument prevzeti v roku 15 dni od dneva, ko mu je bilo poslano obvestilo o tem, da je dokument odložen na portal eDavki. Ni sporno, da je tožnik sklep o podaljšanju prevzel znotraj 15-dnevnega roka, pri čemer je bil na to, da ga mora prevzeti v tem roku, v nasprotnem bo veljala fikcije vročitve, izrecno opozorjen tudi na obvestilu. Ravnanje, ki ga je skladno s pravili vročanja preko portala eDavki in samim opozorilom davčnega organa na obvestilu, se ne more šteti za zlorabo procesnih pravic in zavlačevanje postopka.
trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogonsko gorivo za komercialni namen - gradbeništvo - kamnolom - delovni stroj
Sodišče se strinja s tožnikom, da se v izpodbijani odločbi na več mestih ugotavlja, da naj bi bager kot statičen delovni stroj opravljal gradbena dela, ostali delovni stroji pa ne, čeprav izvajajo dela na istem gradbišču. Vendar pa obenem iz obrazložitve odločbe toženke dovolj jasno izhaja, da je prav statičnost bagrov tisti (in edini) razlog, iz katerega se zahtevku za vračilo trošarine ugodi. Zato (notranjega) nasprotja v razlogih izpodbijane odločbe sodišče ne vidi, predvsem pa ne vidi, da bi bilo mogoče na tej podlagi sklepati, da so bager in tudi ostali delovni stroji dejansko opravljali gradbena dela. Statičnost je namreč po citiranih določbah ZTro-1 samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
ZUP v 293. členu in 156.a člen ZGO-1 res predvidevata odlog izvršbe kot sredstvo odložitve že potekajoče upravne izvršbe, vendar že vložen predlog za odlog izvršbe nima odložilnega učinka sam po sebi. Odlog namreč ne nastopi samodejno, saj ga mora izvršilni organ dovoliti, kar kaže na to, da je njegova odločitev oblikovalna.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 65. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - zahtevek za ponovno uvedbo postopka - nova dejstva in novi dokazi - nelogična in neskladne izjave - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Iz podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, sodišču ni razvidno, da bi tožena stranka, preden je opravila dokazno oceno neskladij glede okoliščin navedenega poboja, dala tožniku možnost, da jih pojasni, pri čemer s tem povezanih tožbenih navedb niti ni prerekala. Že zato je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - društvo v javnem interesu - pravica do sodnega varstva - načelo sorazmernosti
Pravica do dostopa do sodišč preko brezplačne pravne pomoči ni absolutna, ampak mora ureditev brezplačne pravne pomoči v državi članici ali konkretna odločitev pristojnega organa ali sodišča o prošnji za brezplačno pravno pomoč biti takšna, da dejansko ne onemogoča ali čezmerno ne oteži uveljavljanja pravic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Po presoji sodišča je toženka podrobno analizirala vsebino sodbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, in dodala presojo, da se s tožnikovimi razlogi, zaradi katerih namerava vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ne strinja in da je iz teh razlogov sodba Višjega sodišča pravilna in zakonita. Kot izhaja iz gornje obrazložitve, ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve. Organ za BPP ne more zavrniti dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, če se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Toženka take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla, niti o njenem obstoju ni mogoče sklepati vsaj posredno.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/3, 85. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15, 15/1, 15/2.
tujci - omejitev gibanja tujcu - direktiva o vračanju - nezakonito prebivanje v rs - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - nujnost in sorazmernost ukrepa - neobrazložena odločba - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pridržanje tujca upravičeno samo, če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna. Zato mora policija, upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, vedno presoditi tudi sorazmernost izrečenega ukrepa, takšna presoja pa mora biti v odločbi o pridržanju ustrezno obrazložena, opravljena pa mora biti tudi brez posebne prošnje tujca. Obrazložitev izpodbijane odločbe je pomanjkljiva že zato, ker v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni vsebovana presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa oziroma niso navedeni konkretni razlogi, zaradi katerih je mogoče šteti, da je izrek takega ukrepa v tožnikovem utemeljen glede na individualne konkretne okoliščine na strani samega tožnika ter da je tak ukrep v tožnikovem primeru tudi nujen in sorazmeren v ožjem pomenu te besede.