solastnina - uporaba solastne stvari - uporabnina - neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - načelo dobre vere in poštenja - volenti non fit iniuria
Tožnik ni zahteval souporabe nepremičnine, slednje si celo niti ni zamišljal, niti ni zahteval delitve solastnine. Nasprotno pa je bila toženka tista, ki si je prizadevala za mirno rešitev spora, ponujala je souporabo, predlagala izplačilo, vendar je tožnik njene predloge zavrnil. Tožnikova ravnanja je tako treba šteti kot takšna, da je z njimi privolil v lastno prikrajšanje.
Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki toženko postavlja v vlogo zavezanke za plačilo uporabnine, vodi v brezizhoden in absurden pravni položaj, v katerem bi se toženka plačilu uporabnine lahko izognila le, če bi se ob vročitvi tožbe izselila iz nepremičnine, v kateri je živela več kot deset let.
odmera nagrade odvetniku - določitev vrednosti spora
Nagrada odvetniku pa se odmerja glede na dejansko vrednost spora in ne na vrednost, ki jo označi nasprotna stranka in za katero je tekom postopka ugotovljeno, da je zmotna.
Ker tožnik v vlogi z dne 11. 6. 2019, ki po vsebini predstavlja ugovor zoper plačilni nalog, ni navedel razlogov, iz katerih je izdani plačilni nalog dopustno izpodbijati (34a. člen ZST-1), je sodišče prve stopnje njegovo vlogo pravilno zavrnilo.
Ker dopis sodišča stranki z dne 12. 6. 2019 (s katerim je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo, da v roku 8 dni pojasni, ali naj njegovo vlogo z dne 30. 1. 2019 obravnava kot tožbo zaradi plačila odškodnine ali ne) ne predstavlja odločbe, zoper katero je dovoljena pritožba, je odločitev o zavrženju vloge tožnika z dne 4. 7. 2019 pravilna.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - nasilje v družini - tajno snemanje pogovora - dokazovanje z izvedencem - strokovne izvedenske metode
Z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028170
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 633, 633/1, 633/3, 634, 634/1, 637, 637/1, 639, 639/1, 639/2, 639/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - obrazložitev sodbe - podjemna pogodba - prevzem dela - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - pravočasno grajanje napak - pravica zahtevati odpravo napak - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - trditveno in dokazno breme
Pravočasno in pravilno grajanje napak je pogoj za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov iz 637. do 639. člena OZ.
Edina napaka, ki jo je iz navedb tožene stranke mogoče določno razbrati, in za katero je hkrati iz navedb tožene stranke mogoče razbrati tudi, da jo je grajala in kdaj, je bila, da je zid zamaknjen iz osi gradnje in se odraža na kotnosti plošče na pritličje. Takšno napako bi tožena stranka morala grajati nemudoma. Tožena stranka pa ni navedla, kdaj je ta dela prevzela, tako da iz njenih navedb ni mogoče ugotoviti, ali je to napako grajala pravočasno.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - razpis naroka - pravica do izjave v postopku - nesporna dejstva - dokazni postopek
Tožena stranka je bila v pozivu sodišča prve stopnje opozorjena, da postopek teče po določilih za postopke v sporih majhne vrednosti. Tožena stranka torej ni mogla računati s tem, da bo lahko dokaze in dejstva predstavila šele na naroku za glavno obravnavo. To bi v tem postopku lahko storila le v pravočasnem odgovoru na dopolnitev tožbe. Kljub opozorilu sodišča pa takšne vloge ni vložila. Zato je bila, upoštevajoč določila 451. do 453. člena ZPP, prekludirana glede navajanja dejstev in dokazov.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - prepovedana droga
Nosilno vprašanje, ki ga utemeljeno izpostavlja pritožba v obravnavani prekrškovni zadevi torej je, ali je benzoilekgonin, ki je presnovek prepovedane droge kokain tista prepovedana substanca, ki jo je imel v mislih zakonodajalec v zvezi z določbo prvega odstavka člena 106 ZPrCP.
V obravnavanem primeru, ko se obdolžencu očita vožnja pod vplivom benzoilekgonina, ki je (le) presnovek prepovedane droge in ki kot tak ni razvrščen v nobeni izmed skupin prej navedene uredbe, čeprav ni nobenega dvoma o tem, da pa je prisotnost benzoilekgonina mogoče pripisati predhodnemu uživanju droge kokain. Zato je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pritrditi pritožbi, da je potrebno v primeru prisotnosti metabolitov v krvi voznika v vsakem posameznem primeru opraviti presojo, ali je njihova prisotnost res zmanjševala voznikovo sposobnost za vožnjo ali ne, zlasti glede na praviloma kratek razpolovni čas metabolitov.
ZST-1 tarifna številka 7211. URS člen 23. ZS člen 61/1, 71/1, 71/8.
oškodovanec kot tožilec - odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - naravni sodnik - pravica do dostopa do sodišča
Pritožbi ni mogoče pritrditi. Neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo upoštevati, da oškodovanec kot tožilec vrača denar prijateljem, ki si ga je pred tem izposodil in zato mesečno razpolaga s 100,00 ali 200,00 EUR manj za svoje preživljanje (česar v predlogu za oprostitev sodne takse in v pritožbi niti ni z ničemer izkazal) ter da bi zato moralo sprejeti drugačno odločitev in da upravičenosti do oprostitve plačila sodne takse ne bi smelo strogo presojati v skladu z Zakonom o sodnih taksah, Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih. Nasprotno, pravilno je upoštevalo podatke, ki so bili pomembni za odločitev v zadevi in je na podlagi določil navedenih zakonov tudi pravilno zaključilo, da ni podlage za to, da oškodovanca kot tožilca oprosti plačila sodne takse, da pa višina njegove mesečne pokojnine, po odtegljaju preživnine, daje podlago za ugoditev predlogu, da jo plača v šestih mesečnih obrokih in da 40,00 EUR mesečno ne predstavlja zneska, ki ga ne bi zmogel plačati in zaradi katerega bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
stečaj pravne osebe - sklep o prodaji - ugovor zoper sklep o prodaji - postopek prodaje - izklicna cena - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij - ocena vrednosti - blokada transakcijskega računa
Čeprav je mogoče soglašati z upnikovo ugotovitvijo, da je izklicna cena 300,00 EUR za terjatev v nominalni vrednosti 8.498,49 EUR postavljena zelo nizko, pa ne gre spregledati, da je bila takšna cena določena na podlagi najugodnejše ponudbe, pridobljene v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
Zakon določa postopek, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen. Ker primerljive tržne cene za predmetne terjatve ni, je upravitelj v skladu z zakonom pridobil oceno vrednosti v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00049729
OZ člen 178, 179. ZPP člen 191. URS člen 35.
objava sodbe - regulacijska začasna odredba - izpolnitev zahtevka - prepoved objave člankov - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - domneva nedolžnosti - pravica do zasebnosti - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice
Objave sodbe v mediju, s katerim so bile kršene osebnostne pravice tožnikov, ni mogoče enačiti z objavo sodnih odločb v registrih sodne prakse, saj tam ni potrebno niti primerno objaviti osebnih podatkov strank (imena in priimki sodnikov so objavljeni), kar pa za objavo sodbe kot sankcije za kršitev osebnostnih pravic, vsekakor ne velja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040442
ZKP člen 173, 173/3. ZKP člen 372, 372-4.
zaupanost v varstvo, oskrbo in vzgojo - obteževalna okoliščina - zakonski znak kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - izvenzakonski partner - družinska skupnost
Prav tako pa je neutemeljena, ko navaja, da je podana kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP. Navedena kršitev kazenskega zakona bi bila podana, če bi bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti. Po oceni pritožbe pa je ta kršitev podana zato, ker lahko po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 kaznivo dejanje izvršijo le natančno določene osebe z zlorabo svojega položaja, med njimi tudi zunajzakonski partner oškodovankine mame, kar pa obdolženec ni bil, saj je N.F. povedala, da nista imela skupnega gospodinjstva, enako pa izhaja iz izpovedb oškodovanke in priče P.P.
Ni dvoma, da je imelo njihovo življenje značilnosti družinske skupnosti in da je bila mladoletna oškodovanka v času, ko njene matere ni bilo doma, obdolžencu zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo.
Pritožba sicer pravilno opozarja, da dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno proti mladoletni oškodovanki, ki je obdolžencu kot zunajzakonskemu partnerju svoje matere zaupala, ni obteževalna okoliščina. Okoliščini, da je bila oškodovanka v času storitve kaznivega dejanja mladoletna, stara manj kot petnajst, in da je bila obdolžencu zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo (iz česar izhaja, da mu je zaupala kot osebi, ki jo varuje), sta zakonska znaka kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 173. člena KZ-1, zato ju sodišče ne bi smelo upoštevati kot obteževalni okoliščini, a je iz višine izrečene kazni razvidno, da tega dejansko ni upoštevalo, saj je obdolžencu izreklo najnižjo kazen, predpisano za to kaznivo dejanje.
ZS člen 83, 83/3. ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1, 365, 365-1.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - fikcija vročitve - pritožbeni rok - tek pritožbenega roka v času sodnih počitnic - prepozna pritožba
Prepozno pritožbo je višje sodišče zavrglo kot prepozno, ker tega še ni naredilo sodišče prve stopnje.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - razpad zunajzakonske skupnosti - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - premoženjski interes - poseg v lastninsko pravico - delitev skupnega premoženja - začasna ureditev spornega razmerja - načelo sorazmernosti - trajanje ukrepa
Ob upoštevanju okoliščin, da sta udeleženca postopka solastnika oziroma skupna lastnika treh stanovanj, da je od razpada njune izvenzakonske skupnosti do vložitve predloga poteklo skoraj leto dni, da predlagateljica od razpada skupnosti ni izkazala nobenega ukrepanja v smeri trajnejše stanovanjske rešitve, celo nasprotno, kljub nasprotovanju nasprotnega udeleženca je najemnikom oddala dve stanovanji, ter ob upoštevanju stopnje ogroženosti predlagateljice, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bo ukrep, ki ga je izreklo sodišče prve stopnje zaradi zaščite predlagateljice pred psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca, zadosten, če bo trajal pet mesecev.
postopek osebnega stečaja - pogojna terjatev - prijava terjatve v stečajnem postopku - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev
Pritožnik je pogojno terjatev prijavil skladno s tretjim odstavkom 59. člena ZFPPIPP. Tudi takšna prijava terjatve je predmet preizkusa.
ZPP člen 142, 142/4, 213, 213/1, 224, 224/1, 337, 337/1.
zamudna sodba - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - trditveno in dokazno breme - povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom - pritožbeni postopek - nova dejstva - novi dokazi - fotografije kot dokaz - pritožbene novote - vročilnica kot javna listina
Tudi v pritožbenem postopku velja povezanost trditvenega in dokaznega bremena.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - določitev stikov - predlog za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami
13. člen ZNP-1 določa posebno pristojnost v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki, ne pa za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami. Če bi bil namen zakonodajalca, da določba 13. člena ZNP-1 velja tudi za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami, bi to v tem členu posebej določil oziroma bi določil, da ta določba velja za postopke za varstvo koristi otroka. Tako pa iz naslova in vsebine 13. člena ZNP-1 izhaja, da posebna krajevna pristojnost velja le za postopke za ureditev razmerij med starši in otroki.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - formalni udeleženci postopka - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zaznamba začetka postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - udeležba zainteresiranih oseb v postopku
Zaznambe začetka postopka za določitev pripadajočega zemljišča ni mogoče dovoliti na podlagi predloga iz postopka za določitev pripadajočega zemljišča, iz katerega ni razvidno, da je uperjen (med drugim) zoper imetnika vknjižene lastninske pravice na nepremičnini, na katero se nanaša predlog za zaznambo.
Za zemljiškoknjižni postopek je brezpredmetno sklicevanje na pooblastila nepravdnega sodišča, da tudi samo po uradni dolžnosti poskrbi za udeležbo zainteresiranih oseb v postopku za določitev pripadajočega zemljišča.
URS člen 22. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8.
zapadlost terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog plačila - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - pravica do izjave stranke - kontradiktoren postopek - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - pravica do sodnega varstva
Za zagotovitev kontradiktornega postopka je bistveno, da ima stranka pravico, da se izjavi. Toženec je to pravico imel, saj je navedel dejstva, s katerimi je nasprotoval navedbam in dokazom tožnice ter predložil listinske dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje na naroku vpogledalo in pri odločitvi upoštevalo. Zaradi izvedbe naroka brez njegove prisotnosti toženec po zaključku višjega sodišča v ničemer ni bil prikrajšan za učinkovito sodno varstvo svojih pravic (primerjaj: VSL Sodba I Cpg 898/2018). Tudi če bi se toženec naroka za glavno obravnavo udeležil, ni videti kako bi s tem zase dosegel drugačno (ugodnejšo) odločitev (in pritožnik tega tudi ne zatrjuje).
zavrženje predloga - podaljšanje roka - odvzem premoženjske koristi pravni osebi - obročno plačilo premoženjske koristi
Podaljšanje splošnega 15 dnevnega roka je mogoče le v določenih, upravičenih primerih, ko sodišče že ob izreku sodbe ali sklepa na utemeljen predlog upravičenca dovoli obročno odplačevanje, ki pa ne sme biti daljše od dveh let, pa še to zgolj v primerih, ko prejemnik premoženjske koristi zakonski pogoj „upravičenosti primera“ izkaže z ustreznimi dokazili.