Veljavna privolitev v zdravljenje je lahko le informirana, ozaveščena privolitev, in neločljivo povezana s pojasnilno dolžnostjo zdravnika, ki vključuje pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.
Ker je bil za poseg specializant usposobljen, zgolj okoliščina, da v trenutku podaje pojasnilne dolžnosti še ni bil specialist, ne pomeni, da tožnici ni bila ustrezno podana pojasnilna dolžnost, saj je bila tožnica s predvidenim posegom in možnimi zapleti seznanjena, s čimer pa je bil tudi namen pojasnilne dolžnosti izpolnjen. Drugačen, formalističen pristop, da pojasnilna dolžnost ni bila ustrezno opravljena, zgolj iz razloga, ker je ni opravil operater, bi bil v konkretnem primeru pretiran.
krivdna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - odškodnina za strah - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine 5.000 EUR za strah in zaradi posega v osebnostne pravice je bil zavrnjen zaradi zastaranja.
V skladu s prvim odstavkom 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028311
Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (2011) člen 35, 35-13. ZSPDSLS člen 20, 20/1, 22, 26, 26/1, 26/1-4, 29, 29/1. OZ člen 22, 22/1. ZPP člen 324, 324/3.
stvarno premoženje države - upravljanje nepremičnega premoženja države - oddaja nepremičnine v najem - javno zbiranje ponudb - vabilo k ponudbi pod objavljenimi pogoji - ustavitev postopka - zahtevek za sklenitev najemne pogodbe - odškodninski zahtevek - izrek sodbe brez zaslišanja obdolženca - vsebina tožbenega zahtevka
Izrek sodbe mora obsegati odločbo, s katero sodišče odloči o posameznih zahtevkih in sicer ne glede na to, ali jih je zavrnilo ali jim je ugodilo. Iz navedene določbe sledi, da mora sodišče vsebino samega zahtevka povzeti v izrek sodne odločbe.
Javno zbiranje ponudb je na določen ali nedoločen krog oseb naslovljeno vabilo, da dajo ponudbo za sklenitev pogodbe pod objavljenimi pogoji. Javno zbiranje ponudb je oblika vabila k ponudbi (imenovano tudi vabilo k dajanju ponudb). Razpis javnega zbiranja ponudb razpisnika ne zavezuje k sklenitvi pogodbe (k sprejemu ponudbe, ki jo na podlagi vabila poda naslovnik vabila). Javnega zbiranja ponudb torej ni mogoče enačiti s ponudbo.
Tožeča stranka nima pravice na podlagi postopka javnega zbiranja ponudb od tožene stranke zahtevati sklenitev najemne pogodbe, saj razpis javnega zbiranja ponudb razpisnika ne zavezuje k sklenitvi pogodbe.
Oseba, ki poda vabilo k dajanju ponudb, lahko, pod določenimi pogoji, zgolj odškodninsko odgovarja ponudnikom (npr. če ne sklene pogodbe oziroma ne sprejme ponudbe brez utemeljenega razloga).
sporazum o priznanju krivde - nedovoljena pritožba - odločba o kazenski sankciji
Ker pritožba obdolženega zoper napadeno sodbo po zakonu ni nedovoljena (člen 390 ZKP), je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Glede na navedeno pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe in predloge obdolženega ni odgovarjalo.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Zdravljenje je zaradi izrazite neuvidevnosti do bolezni in njenih posledic v nadzorovani obravnavi ali v domačem okolju neizvedljivo. Nasprotni udeleženec potrebuje stalen nadzor in skrb za ustrezno medikamentozno podporo, ki njegovo trenutno bolezensko stanje upočasnjuje, dolgoročno ga preprečiti še ne more. Čeprav mu patronažna sestra zjutraj pripravi zdravila, to ni dovolj, saj bi moral nekdo poskrbeti, da ta zdravila res vzame. V trenutnih okoliščinah je ogrožajoča okoliščina za njegovo zdravje in življenje tudi dostopnost do alkohola in izredno slabi življenjski pogoji. Zaradi starosti mu mati ne more več nuditi pomoči pri vsakodnevnih opravilih, ker je tudi ona že deležna pomoči patronažnih sester, brat pa mu takšne pomoči ne želi nuditi. Vse navedeno tudi pritožbeno sodišče napotuje na zaključek, da je v tem trenutku zadržanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda zadnja in edina možnost, kjer lahko v korist nasprotnega udeleženca izvajajo nujno potrebne terapevtske ukrepe, ki jih zaradi neuvidevnosti nasprotnega udeleženca v resnost bolezenskega stanja drugje kot na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda ne bodo mogli izvajati.
ZIZ-UPB4 člen 32, 168, 168/1, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6.. ZZK-1 člen 5, 7.
izvršba na nepremičnine - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana na dolžnika - dokaz o dolžnikovi lastnini
Sodišče pri odločanju o predlogu za izvršbo ne bi smelo zanemariti dejstva, da že teče postopek odločanja o vpisu lastninske pravice na dolžnico. Upnik ima namreč skladno z določbami ZIZ procesno možnost predlagati izvršbo celo v določenih primerih, ko nepremičnina v zemljiški knjigi (še) ni vpisana na dolžnika, niti ni vložen predlog za vpis lastninske pravice in je upniku treba omogočiti, da se izvršba nadaljuje po vpisu lastninske pravice na dolžnika. Toliko bolj pa to velja v konkretnem primeru, ko je bil postopek odločanja o vpisu lastninske pravice na dolžnico v času vložitve predloga za izvršbo že v teku in bo v primeru, če bo predlogu za vpis ugodeno, lastninska pravica na dolžnico vpisana z učinkom že od trenutka vložitve predloga. Sodišče prve stopnje bi zato pred odločanjem o predlogu za izvršbo moralo počakati, da je o vpisu lastninske pravice na dolžnico pravnomočno odločeno.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - ločitveni upnik - navadni upniki - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - končna razdelitev - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - soglasje za prevzem premoženja - neenakopravno obravnavanje upnikov - sklep o končni razdelitvi - jezikovna razlaga zakona - logična razlaga zakona - namenska razlaga zakona
Dejstvo, da premoženja ne prevzame ločitveni upnik, pač pa navadni upnik, ne more pomeniti, da mu ni treba nositi stroškov, nastalih v zvezi z unovčenjem premoženja, ki ga prevzema v poplačilo svoje terjatve, tako kot bi te stroške nosil ločitveni upnik. Za razlogovanje, da bi stroške moral nositi le ločitveni upnik, ne pa tudi navadni upnik, če se nanj prenese premoženje po 1. točki prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP, ni najti razumne razlage.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - tožba - nastanek taksne obveznosti
Če je po dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavljen, se postopek nadaljuje v pravdi. Za tožbo se šteje že predlog o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi (drugi odstavek 62. člena ZIZ), čeprav ne vsebuje vseh elementov, ki jih za tožbo zahteva 180. člen ZPP. Pravilno je materialnopravno stališče prvega sodišča, da taksna obveznost – skladno z 2. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 – nastane, ko spis prispe k naslovnemu sodišču, pred katerim bi tekel pravdni postopek.
denarna kazen - denarna kazen zaradi žalitve sodišča - pravica do svobode izražanja - pravica do izjave
Sodstvo mora kot garant pravičnosti, ki je temeljna vrednota v pravni državi, uživati zaupanje javnosti, zato ga je treba varovati pred neutemeljenimi in destruktivnimi napadi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00028171
ZGD-1 člen 72a, 72a/8, 100. OZ člen 1019, 1019/1.
pogodba o operativnem leasingu - operativni leasing - izterjava obrokov - prekinitev leasing pogodbe - prenos podjetja na podjetnika prevzemnika - univerzalno pravno nasledstvo - varstvo upnikov - solidarna odgovornost podjetnika - subsidiarna odgovornost - vpis prenosa podjetja v register - poziv k izpolnitvi - poziv na plačilo
Za nastop subsidiarne obveznosti podjetnika na podlagi osmega odstavka 72.a člena ZGD-1 zadostuje dejstvo, da je tožeča stranka že pred vložitvijo tožbe neuspešno zahtevala plačilo od podjetnika prevzemnika oziroma da je zoper njega vložila tožbo, s katero je od njega zahtevala plačilo.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe - javna pohodna površina - padec na ledeni poti - led na pločniku - skrbnost dobrega strokovnjaka
Napačno je stališče, da že dejstvo padca na poledenelem pločniku dokazuje opustitev dolžne skrbnosti toženkinega zavarovanca, oziroma da že opustitev posipanja pločnika kritičnega dne avtomatično predstavlja tudi opustitev dolžnega ravnanja, in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavko odškodninske odgovornosti. Prav tako je napačno stališče, da je pri presoji skrbnosti vzdrževalca cest in pločnikov nepomembno, ali je bil pločnik v celoti poledenel (torej v splošnem slabo vzdrževan), ali pa je bila na njem le ledena zaplata. Pločnik, na katerem je le ledena zaplata, predstavlja za normalno pazljivega pešca, v zimskem času, pri temperaturah pod lediščem, še vedno normalno pohodno površino. Zahteva do vzdrževalca, da v vsakem trenutku in na vsakem delu pločnika zagotavlja popolno suhost (popolno odsotnost ledu), bi bila pretirano stroga. Od vzdrževalca je mogoče zahtevati le, prvič, tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak, in drugič, tisto, kar sodi v okvir (življenjsko) razumnega pričakovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028470
OZ člen 625, 626, 626/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - neizvedba dokazov - dokaz z zaslišanjem prič - zahteva za izvedbo naroka - nekonkretizirane pritožbene navedbe - podjemna pogodba - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - odgovornost za zamudo
Zahteva za izvedbo naroka mora biti jasno in nedvoumno izražena. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da je bila zahteva za izvedbo naroka za glavno obravnavo podana že s predlogom za zaslišanje prič.
ZPP člen 25, 25/1, 183, 183/1, 183/1-1, 319. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2, 60.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju - nasprotna tožba - skupno premoženje zakoncev - pravnomočna odločitev - učinek res iudicata - združitev pravd v skupno obravnavanje
Skupno premoženje zakoncev je nedeljiv materialnopravni pojem, zato ni mogoče uveljavljati različnih deležev na posameznih stvareh oziroma delih skupnega premoženja, pri čemer so izvzete izjemne situacije. Pri odločanju o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju zato ne more priti do dveh različnih odločitev. Če eno sodišče pravnomočno razsodi v eni pravdi za ugotovitev višine deležev na skupnem premoženju, mora drugo sodišče v drugi zadevi tožbo zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029187
SPZ člen 70. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286.
delitev solastnine - fizična in civilna delitev - določanje vrednosti nepremičnin - interes udeležencev - umik predloga za delitev solastnine - podatki gurs - prekluzija v nepravdnem postopku
Tudi v nepravdnem postopku mora sodišče prve stopnje upoštevati prekluzijo navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da mora sodišče ponovno ugotavljati vrednost navedenih parcel, ne glede na to, da udeleženci postopka niso posredovali pripomb na cenilni zapisnik.
Ker skladno z obstoječo zakonodajo nikogar ni mogoče prisiliti v solastništvo in lahko vsak solastnik predlaga delitev solastne stvari, je pritožbeni predlog nasprotnih udeležencev, da ostaneta še naprej solastnika te parcele do polovice, v tej fazi postopka neutemeljen. Do tega bi lahko prišlo le, če bi predlagatelji predlog za delitev te parcele umaknili. V nasprotnem bo parcelo treba razdeliti bodisi s fizično delitvijo, če bo kateri od udeležencev postopka zanjo izkazal interes in izplačal preostale solastnike, drugače pa s prodajo.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - posebne okoliščine - poškodba kolena - obseg nepremoženjske škode - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre praviloma za trajno prikrajšanje oziroma posledice. Prisoja denarne odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti (npr. tekom zdravljenja) je po ustaljeni sodni praksi možna le v (izjemnem) primeru, ko to opravičujejo posebne okoliščine, oziroma ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
V skladu s 3. členom ZLV stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine. Navedena določba ne specificira, niti ne izvzema nobenih stroškov, ampak z generalno klavzulo zajame vse stroške, ki nastanejo v zvezi z izvedbo lokalnih volitev. Pritožbeno sodišče zaključuje, da so s to klavzulo zajeti tudi stroški, ki nastanejo s tiskom volilnih imenikov. ZLV ne daje nobene podlage po kateri bi bil strošek tiska volilnih imenikov iz tega izvzet.
solastnina - uporaba solastne stvari - uporabnina - neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - načelo dobre vere in poštenja - volenti non fit iniuria
Tožnik ni zahteval souporabe nepremičnine, slednje si celo niti ni zamišljal, niti ni zahteval delitve solastnine. Nasprotno pa je bila toženka tista, ki si je prizadevala za mirno rešitev spora, ponujala je souporabo, predlagala izplačilo, vendar je tožnik njene predloge zavrnil. Tožnikova ravnanja je tako treba šteti kot takšna, da je z njimi privolil v lastno prikrajšanje.
Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki toženko postavlja v vlogo zavezanke za plačilo uporabnine, vodi v brezizhoden in absurden pravni položaj, v katerem bi se toženka plačilu uporabnine lahko izognila le, če bi se ob vročitvi tožbe izselila iz nepremičnine, v kateri je živela več kot deset let.
Upraviteljeva naloga je, da tehta različne možnosti, ki pomenijo najboljše poplačilo upnikov. V tem primeru je očitno pretehtala možnost sodne poravnave pred izdajo sodbe sodišča. Kot že rečeno, pritožnik za svoje stališče, da sklenitev sodne poravnave ni najboljša možnost (razen možnosti višjega plačila, ki pa v fazi izpodbijanja dednega dogovora (še) ni relevantna), ni ponudil nobenih trditev, še manj pa dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030393
ZPP člen 411.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - nujnost izdaje začasne odredbe - nujnost ukrepa - nepopravljiva škoda - težko popravljiva škoda - prejudicialen učinek - dokazni standard verjetnosti - načelo kontradiktornosti - zavrnitev predloga - otrokova korist - dokazni predlog - stroški izvedenca
Začasna odredba ne more biti nadomestilo za redno sodno varstvo in je lahko izdana le v primerih, ko je takšen vnaprejšnji poseg sodišča nujen.
Sodišče prve stopnje v fazi postopka za izdajo začasne odredbe še ni izčrpalo dokaza z izvedenko klinične psihologije. S tem ni kršilo načela kontradiktornosti in neposrednosti, saj v postopkih zaradi izdaje začasne odredbe odloča na podlagi nižjega dokaznega standarda, in sicer verjetnosti.
zavrženje tožbe - razlog za zavrženje tožbe - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - nepravilna uporaba materialnega zakona - novela ZPP-E - odpravljiva procesna pomanjkljivost - poziv sodišča
Po določilu prvega odstavka 81. člena ZPP, kadar sodišče ugotovi, da je stranka umrla ali prenehala obstajati pred vložitvijo tožbe, ali da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj v tožbi popravi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.