Ker tožnik v vlogi z dne 11. 6. 2019, ki po vsebini predstavlja ugovor zoper plačilni nalog, ni navedel razlogov, iz katerih je izdani plačilni nalog dopustno izpodbijati (34a. člen ZST-1), je sodišče prve stopnje njegovo vlogo pravilno zavrnilo.
Ker dopis sodišča stranki z dne 12. 6. 2019 (s katerim je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo, da v roku 8 dni pojasni, ali naj njegovo vlogo z dne 30. 1. 2019 obravnava kot tožbo zaradi plačila odškodnine ali ne) ne predstavlja odločbe, zoper katero je dovoljena pritožba, je odločitev o zavrženju vloge tožnika z dne 4. 7. 2019 pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029187
SPZ člen 70. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286.
delitev solastnine - fizična in civilna delitev - določanje vrednosti nepremičnin - interes udeležencev - umik predloga za delitev solastnine - podatki gurs - prekluzija v nepravdnem postopku
Tudi v nepravdnem postopku mora sodišče prve stopnje upoštevati prekluzijo navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da mora sodišče ponovno ugotavljati vrednost navedenih parcel, ne glede na to, da udeleženci postopka niso posredovali pripomb na cenilni zapisnik.
Ker skladno z obstoječo zakonodajo nikogar ni mogoče prisiliti v solastništvo in lahko vsak solastnik predlaga delitev solastne stvari, je pritožbeni predlog nasprotnih udeležencev, da ostaneta še naprej solastnika te parcele do polovice, v tej fazi postopka neutemeljen. Do tega bi lahko prišlo le, če bi predlagatelji predlog za delitev te parcele umaknili. V nasprotnem bo parcelo treba razdeliti bodisi s fizično delitvijo, če bo kateri od udeležencev postopka zanjo izkazal interes in izplačal preostale solastnike, drugače pa s prodajo.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - rok za odgovor na pritožbo - vročanje - vročanje pritožbe nasprotni stranki - vročanje odvetniku - odsotnost odvetnika v pisarni
Upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje predstavljajo le tiste okoliščine, ki jih kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče predvideti ali preprečiti. V primeru odvetnika, ki je profesionalna oseba, je to treba razlagati še strožje. Dlje časa planirana odsotnost odvetnika, med katero je zamudil rok za odgovor na pritožbo, zato ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - posebne okoliščine - poškodba kolena - obseg nepremoženjske škode - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre praviloma za trajno prikrajšanje oziroma posledice. Prisoja denarne odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti (npr. tekom zdravljenja) je po ustaljeni sodni praksi možna le v (izjemnem) primeru, ko to opravičujejo posebne okoliščine, oziroma ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - ustavitev izvršilnega postopka - pravni interes za pravdo - prenehanje pravnega interesa - obstoj pravnega interesa - dopustnost tožbe - ugotovitvena tožba
Tožnica zaradi pravnomočno ustavljenega izvršilnega postopka (s sklepom z dne 17. 4. 2019) nima več pravnega interesa za pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnine, ki so bile v izvršilnem postopku zarubljene 4. 9. 2017 na njenem naslovu.
Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Za ugotovitveno tožbo, da izvršba na določen predmet izvršbe ni dopustna, ki je vložena po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča (tretji odstavek 65. člena ZIZ), tožniku ni treba posebej izkazovati pravnega interesa. Zaobsežen je v sami zakoniti napotitvi na pravdo. Pravda je vezana izključno na izvršilni postopek oziroma na v njem obravnavani predmet izvršbe. Po zavrnitvi ugovora tretjega v izvršilnem postopku namreč tretji v pravdi kot tožnik dokazuje, da ima na predmetu izvršbe, na katerega je bila izvršba zoper dolžnika dovoljena, pravico, ki preprečuje izvršbo. Če med pravdo pride do ustavitve izvršbe na sporni predmet izvršbe, pravda za dokazovanje tožnikove pravice na predmetu izvršbe ni več potrebna. To velja ne glede na to, ali gre za premičnine, kot v obravnavanem primeru, ali za nepremičnine, kot je bil primer v judikatu, na katerega se je oprlo sodišče
postopek zavarovanja - zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - vročitev predloga dolžniku - kontradiktornost postopka
Odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe praviloma ne terja kontradiktornega postopka že v svoji začetni fazi. V primeru izdaje sklepa o dovolitvi začasne odredbe postopek postane kontradiktoren z vložitvijo ugovora zoper tak sklep in po izrekanju upnika o ugovoru, o njem pa odloči prvostopenjsko sodišče. Če pa se sodišče odloči, morda zaradi kompleksnosti zadeve (kot je glede na trditveno in dokazno podlago odškodninskega zahtevka, ki naj se z začasno odredbo zavaruje, obravnavana zadeva), da še pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe izvede kontradiktorni postopek, mora to storiti, dosledno.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti verjetnosti denarne terjatve upnika, ki naj bi se s predlogom za izdajo začasne odredbe zavarovala. Pri tem se je sodišče oprlo na navedbe in dokaze dolžnika (B15 in B14) v odgovoru na upnikov predlog, ne da bi se imel upnik možnost o teh trditvah in dokazih izjasniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00028171
ZGD-1 člen 72a, 72a/8, 100. OZ člen 1019, 1019/1.
pogodba o operativnem leasingu - operativni leasing - izterjava obrokov - prekinitev leasing pogodbe - prenos podjetja na podjetnika prevzemnika - univerzalno pravno nasledstvo - varstvo upnikov - solidarna odgovornost podjetnika - subsidiarna odgovornost - vpis prenosa podjetja v register - poziv k izpolnitvi - poziv na plačilo
Za nastop subsidiarne obveznosti podjetnika na podlagi osmega odstavka 72.a člena ZGD-1 zadostuje dejstvo, da je tožeča stranka že pred vložitvijo tožbe neuspešno zahtevala plačilo od podjetnika prevzemnika oziroma da je zoper njega vložila tožbo, s katero je od njega zahtevala plačilo.
SPZ člen 99, 99/1, 217, 217/1, 217/2, 222, 222/1, 266, 266/1. ZZK-1 člen 19. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost hoje in vožnje - prenehanje služnosti - ukinitev stvarne služnosti - nekoristnost služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - ukinitev služnostne pravice zaradi nekoristnosti in spremenjenih okoliščin - poseg v lastninsko pravico - varstvo lastninske pravice - res iudicata - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - zavrženje nasprotne tožbe - konkretizacija tožbenega zahtevka - opis poteka služnostne poti - priposestvovanje stvarne služnosti
Tudi za sodbo, v kateri sodišče zavrnitev dela tožbenega zahtevka utemelji z nesklepčnostjo tožbe, velja, da objektivne meje njene pravnomočnosti zajemajo celoten sklop dejstev, ki tvorijo življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialnopravno normo, oziroma da nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati.
Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav to zemljišče dobi drugo možnost povezave. Dejstvo, da je dostop do gospodujočih nepremičnin mogoč tudi preko drugih nepremičnin, ne le preko služečih nepremičnin, pa lahko predstavlja bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti.
Sodišče prve stopnje ponuja napačno materialnopravno stališče, da že možnost služnostnega upravičenca, da si uredi dostop do gospodujočih nepremičnin drugje (torej ne preko služečih nepremičnin), predstavlja spremenjeno okoliščino, ki vodi v prenehanje služnosti. Izpodbijana odločitev, ki služnostnega upravičenca sili, da uredi alternativen dostop drugje (zgolj zato, ker to možnost ima), predstavlja nedopusten poseg v upravičenja, pridobljena v korist gospodujočih nepremičnin.
Pri plačilu varščine za sodelovanje na javni dražbi za prodajo nepremičnin v izvršilnem postopku gre za primerljivo situacijo, kot da bi kupec kot dolžnik izpolnjeval svojo denarno obveznost do sodišča oziroma Republike Slovenije kot upnika.
Ker sta po prvem odstavku 293. člena OZ načina izpolnitve denarne obveznosti določena alternativno, bi moralo sodišče preveriti tudi pri sebi oziroma pri Banki Slovenije kdaj je k njej prispel nalog dolžnikove banke naj odobri računu sodišča znesek, ki je v njem naveden in ne le kdaj je dal bodoči kupec nalog svoji banki.
ZPP člen 25, 25/1, 183, 183/1, 183/1-1, 319. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2, 60.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju - nasprotna tožba - skupno premoženje zakoncev - pravnomočna odločitev - učinek res iudicata - združitev pravd v skupno obravnavanje
Skupno premoženje zakoncev je nedeljiv materialnopravni pojem, zato ni mogoče uveljavljati različnih deležev na posameznih stvareh oziroma delih skupnega premoženja, pri čemer so izvzete izjemne situacije. Pri odločanju o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju zato ne more priti do dveh različnih odločitev. Če eno sodišče pravnomočno razsodi v eni pravdi za ugotovitev višine deležev na skupnem premoženju, mora drugo sodišče v drugi zadevi tožbo zavreči.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o prodaji - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - stanovanje v katerem dolžnik živi
Nepremičnina, iz katere se dolžnik mora izseliti v skladu z izpodbijanim sklepom, se je prodajala že trikrat, zadnjič po sklepu sodišča St 000/2017 z dne 26. 4. 2019. Šele z izpodbijanim sklepom pa je bilo dolžnici naloženo, da mora navedeno nepremičnino izprazniti in jo izročiti upravitelju. Vendar pa navedeni sklep zgolj zato, ker dolžnici ni bilo že s sklepom o prodaji naloženo, da izprazni poslovno stanovanjsko hišo, ki se odprodaja, ni nezakonit. Pogoj za izdajo takšnega sklepa je izdaja sklepa o prodaji nepremičnine. Takšen sklep pa je bil v danem primeru izdan in je postal pravnomočen.
V opisu kaznivega dejanja samovoljnosti morajo biti navedeni trije elementi, in sicer, 1. pravica, ki si jo oseba vzame, 2. prepričanje osebe, da mu ta pravica pripada ter 3. samovoljnost odvzema, ki se kaže v protipravnosti odvzema te pravice.
Pravica, ki naj bi si jo obdolženec samovoljno jemal, mora biti konkretno opredeljena.
Subjektivne zavesti storilca, da si jemlje svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu gre, kot psihični proces v zavesti storilca, v opisu dejanja ni treba (oziroma niti ni mogoče) "bolj" konkretizirati, saj že opis v abstraktnem delu to zavest dovolj določno pojasnjuje. Na zavest storilca sodišče sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin, zaključek o obstoju ali neobstoju zavedanja o nečem pa je stvar obrazložitve sodbe in ne opisa kaznivega dejanja.
V zvezi s krivdo pri kaznivem dejanju samovoljnosti je potrebno ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje. Psihični odnos do jemanja pravice je vedno naklep, kar pomeni, da se storilec zaveda ali dopušča, da ni upravičen, da si pravico vzame sam, ker predpisi njeno uresničevanje urejajo drugače. Glede same pravice pa se storilec zaveda, da mu gre ali to dopušča, lahko pa je glede tega tudi v zmoti in misli, da mu pravica gre.
Za novo zasebno tožbo bi šlo v primeru, da kateri izmed zakonskih znakov v prvotni zasebni tožbi ne bi bil konkretiziran, modificirana zasebna tožba pa bi vsebovala njegov opis.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - trditvena podlaga tožbe - nedopustno ravnanje - ravnanje prodajalca - prevara prodajalca - odškodninska odgovornost pri prevari - obstoj pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravno naziranje izpodbijane sodbe - jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari
Podlaga tožbenega zahtevka je nedopustno ravnanje toženca (prevara) pri sklepanju kupoprodajne pogodbe, v posledici česar tožnik zahteva odškodnino.
Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, lahko skladno z drugim odstavkom 49. člena OZ zahteva povrnitev nastale škode.
Odškodninska odgovornost pri prevari je neodvisna od obstoja same pogodbe, zato ima prevarana stranka pravico do odškodnine tudi, če pogodbe ne izpodbija.
sklep o prodaji nepremičnin - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izklicna cena - določitev izklicne cene - načelo hitrosti stečajnega postopka
ZFPPIPP sodišča ne omejuje pri določitvi izklicne cene, ki bi bila višja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. ZFPPIPP pri določitvi izklicne cene sodišča ne omejuje navzgor, temveč navzdol.
V primeru javne dražbe z zviševanjem izklicne cene slednja sicer res predstavlja le izhodišče za zviševanje cene, kar pa še ne pomeni, da ta ne sme biti določena v višini ocenjene tržne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00030169
SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/2, 70/3, 105, 105/2.. ZPP člen 4, 4/1, 5, 7, 7/1, 212, 254, 254/2, 293, 293/1, 294.. URS člen 15, 15/2, 15/3, 22, 33.
delitev solastnine - nemožnost fizične delitve - etažna lastnina - izplačilo razlike v vrednosti - upravičen interes - civilna delitev - soglasje solastnikov - investicijska vlaganja - odlog delitve - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic - načelo javnosti glavne obravnave - pravica do zasebne lastnine - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem
Za prevzem dela stanovanjske hiše v naravi je od solastnikov interes izrazil zgolj pritožnik. Čeravno mu glede na okoliščine na njegovi strani, upravičenega interesa za prevzem dela sporne nepremičnine v smislu drugega odstavka 70. člena SPZ ne gre oporekati, pa sodišče prve stopnje pravilno zaključi, da delitev stanovanjske hiše v naravi ni mogoča že iz razloga, ker pritožnik nima finančnih zmožnosti za izplačilo idealnega deleža tretje solastnice. Delitev nepremičnine v naravi, kadar so za to kot v obravnavani zadevi potrebna investicijska vlaganja za vzpostavitev samostojnih etažnih enot, je mogoča le ob soglasju vseh solastnikov za izvedbo za to potrebnih del.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029489
OZ člen 603, 615, 615/1. ZPP člen 343, 343/3.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačilo najemnine - nova najemna pogodba - odstranitveni zahtevek - pritožbeni razlogi - obligatorna sestavina pritožbe
Ne drži, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da se šteje, da je (bila) med pravdnima strankama sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja. Na koncu 10. točke obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje le citiralo določbo prvega odstavka 615. člena OZ o sklenitvi nove najemne pogodbe za nedoločen čas, ni pa zaključilo, da je do tega prišlo tudi v konkretnem primeru. Tudi sicer za odločitev v predmetni zadevi ni pravno pomembno, za koliko časa je bila nazadnje sklenjena najemna pogodba med pravdnima strankama (za določen ali nedoločen čas). Bistveno je, da je tožnik (najemodajalec) toženki (najemnici) najemno pogodbo odpovedal iz krivdnega razloga - zaradi njenega neplačila zapadlih najemnin (glej 8. člen najemne pogodbe z dne 14. 12. 2005 in primerjaj 603. člen OZ).
napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - spor dedičev o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - negativno dejstvo - dokazovanje negativnega dejstva - premičnina - stvar - obseg zapuščine
Sodišče iz zapuščinskega postopka napoti na pravdo dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno. Glede na okoliščine primera lahko dediča napoti tudi na pravdo za ugotovitev, da določena stvar ne sodi v zapuščino. Pri tem ne gre za to, da bi stranki nalagalo (nemogoče) dokazovanje t.i. negativnega dejstva.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Zdravljenje je zaradi izrazite neuvidevnosti do bolezni in njenih posledic v nadzorovani obravnavi ali v domačem okolju neizvedljivo. Nasprotni udeleženec potrebuje stalen nadzor in skrb za ustrezno medikamentozno podporo, ki njegovo trenutno bolezensko stanje upočasnjuje, dolgoročno ga preprečiti še ne more. Čeprav mu patronažna sestra zjutraj pripravi zdravila, to ni dovolj, saj bi moral nekdo poskrbeti, da ta zdravila res vzame. V trenutnih okoliščinah je ogrožajoča okoliščina za njegovo zdravje in življenje tudi dostopnost do alkohola in izredno slabi življenjski pogoji. Zaradi starosti mu mati ne more več nuditi pomoči pri vsakodnevnih opravilih, ker je tudi ona že deležna pomoči patronažnih sester, brat pa mu takšne pomoči ne želi nuditi. Vse navedeno tudi pritožbeno sodišče napotuje na zaključek, da je v tem trenutku zadržanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda zadnja in edina možnost, kjer lahko v korist nasprotnega udeleženca izvajajo nujno potrebne terapevtske ukrepe, ki jih zaradi neuvidevnosti nasprotnega udeleženca v resnost bolezenskega stanja drugje kot na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda ne bodo mogli izvajati.
Veljavna privolitev v zdravljenje je lahko le informirana, ozaveščena privolitev, in neločljivo povezana s pojasnilno dolžnostjo zdravnika, ki vključuje pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.
Ker je bil za poseg specializant usposobljen, zgolj okoliščina, da v trenutku podaje pojasnilne dolžnosti še ni bil specialist, ne pomeni, da tožnici ni bila ustrezno podana pojasnilna dolžnost, saj je bila tožnica s predvidenim posegom in možnimi zapleti seznanjena, s čimer pa je bil tudi namen pojasnilne dolžnosti izpolnjen. Drugačen, formalističen pristop, da pojasnilna dolžnost ni bila ustrezno opravljena, zgolj iz razloga, ker je ni opravil operater, bi bil v konkretnem primeru pretiran.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4. ZPP člen 18, 18/3.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje - prebivališče zapustnika - običajno prebivališče zapustnika - prebivališče zapustnika v tujini - slovensko državljanstvo - zapustnikovo premoženje - ugotavljanje okoliščin - uredba
UREDBA (EU) št. 650/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba), ki jo je potrebno v konkretnem primeru uporabiti, v 4. členu (splošno) pristojnost sodišč držav članic za odločanje o celotnem dedovanju veže na okoliščino zapustnikovega običajnega prebivališča v času smrti.
Iz 24. točke uvodnih določb Uredbe je moč tudi razbrati, da sta lahko v primerih, ko je bil zapustnik bivanjsko oziroma interesno povezan z več državami, njegovo državljanstvo ali kraj, kjer se njegovo (glavno) premoženje nahaja, poseben dejavnik v skupni oceni vseh dejanskih okoliščin (pri ugotavljanju njegovega običajnega prebivališča v smislu predmetne Uredbe). Omenjena določba torej jasno kot pomembni okoliščini izpostavlja tudi zapustnikovo državljanstvo in kraj, kjer je imel glavno premoženje.