KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029096
KZ-1 člen 158, 158/1, 168, 168/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
razžalitev - zavrnitev dokazov - dejansko stanje - razžalitev sodnika
V točki 2 obrazložitve izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče z razlogi, s katerimi soglaša tudi pritožbeno sodišče, tehtno pojasnilo, zakaj ni sledilo dokaznemu predlogu obrambe, da se v dokazne namene pridobijo in prečitajo tudi ostale obdolženčeve kazenske zadeve oziroma kazenski spisi, vključno z obdolženčevimi zagovori, iz katerih bi naj izhajal "obdolženčev izrazit odpor in nezaupanje do organov pregona" in na podlagi česar "bi izvedenec lahko videl tudi druga kazniva dejanja ter dogajanje okoli njih" in bi "morda lahko uvidel, da je bila nezmožnost obdolženca imeti v oblasti pošiljanje očitanih pisanj zmanjšana bistveno".
ZST-1 člen 16. ZST-1 tarifna številka 1121, 30010.
sodna taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - procesni sklep - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - odmera sodne takse
Osnovna taksa pri vrednosti spornega predmeta do 16.000,00 EUR, glede na tabelo iz 16. člena ZST-1, znaša znesek 171,00 EUR, upoštevaje količnik 3 iz tar. št. 1121 ZST-1 pa taksa za pritožbo zoper sodbo znaša 513,00 EUR.
izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - omilitev kazni - višina denarne kazni - izgon tujca iz države
Višina denarne kazni je glede na dnevne zneske najprej odvisna od teže dejanja in obdolženčeve krivde, višina posameznega dnevnega zneska pa od njegovih socialnih razmer.
Postopek sodnega imenovanja poslovodje je namenjen preprečitvi stanja, da družba ne bi imela poslovodje. Nasprotni udeleženec je gospodarska družba, družba z omejeno odgovornostjo. Vse gospodarske družbe so pravne osebe. Zakoniti zastopniki družbe so nujna korporacijskopravna značilnost vsake gospodarske družbe, saj ta (kot umetna, pravna tvorba) sama (po sebi) nima psihofizičnih lastnosti, potrebnih za samostojno izražanje pravnoposlovne volje. Zakonitega zastopnika, ki družbo zastopa in v njenem imenu izjavlja pravnoposlovno voljo, mora zato imeti vsaka gospodarska družba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028851
OZ člen 942. ZPP člen 5, 5/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - odškodninski zahtevek proti zavarovalnici - avtomobilsko zavarovanje - prometna nesreča - trčenje vozila z divjadjo - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznih predlogov - v dokaznem postopku ugotovljeno dejstvo - upravičeni razlogi - obvestilo policiji - preizkus alkoholiziranosti - izmikanje
Med upravičenimi razlogi za zavrnitev dokaznega predloga velja omeniti, da sodišče ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev nekega dejstva, ki je že dokazano. Ne velja pa nasprotno; sodišče ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem.
Ne glede na to, da v 2.9. točki prvega odstavka 5. člena SP AZ ni posebej pojasnjen namen, ki ga ima obvestilo policiji, je le-ta jasen - da se ugotovijo dejstva, ki jih tožena stranka potrebuje za obravnavo odškodninskih zahtevkov.
nagrada in stroški izvedenca - izvedensko mnenje - stroški za analize - manjkajoči predujem - plačilo predujma
Sodišče je utemeljeno priznalo stroške analize bioloških vzorcev v znesku 538,00 EUR, ki temeljijo na računu nemškega laboratorija, ta analiza pa je bila podlaga za celotno izvedensko mnenje.
denarno povračilo namesto reintegracije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
V skladu z drugim odstavkom 118. člena ZDR-1 sodišče določi višino denarnega povračila glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS ne gre za zaprt krog meril (kriterijev), tako da se pri odmeri denarnega povračila lahko upoštevajo tudi druge okoliščine, ki jih določbe prvega odstavka tega člena izrecno ne navajajo.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/2-4, 12b.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - trditveno in dokazno breme predlagatelja - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, sklicujoč se tudi na stališče sodne prakse, da zgolj blokada transakcijskega računa sama po sebi ni pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, zaradi katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osnovni znesek minimalnega dohodka kot merilo - nepremično premoženje
Glede na to, da je institut oprostitve plačila sodnih taks namenjen le premoženjsko zelo šibkim osebam, tožnik do predlagane popolne oprostitve plačila sodne takse ni upravičen. Trditve, da nepremičnine, katerih lastnik je, niso primerne za pridobivanje dohodka, ne vzdržijo, saj drugače izhaja že iz same tožbe. Tožnik namreč zahteva povračilo škode zaradi protipravnega izkoriščanja njegovih nepremičnin.
Po razumljivih razlogih sklepa je namreč stvar v tem, da je pritožnik obtožni predlog poslal stvarno nepristojnemu državnemu tožilstvu, namesto stvarno pristojnemu sodišču. Pritožba bi tako bila utemeljena le, ko bi bil kateri od državnih tožilcev stvarno pristojen odločati o vloženem obtožnem predlogu, kar, kot rečeno ni bil ali, kar se niti po pritožbeni obrazložitvi ni zgodilo, ko bi pritožnik obtožni predlog, skladno z ustreznim poukom iz sklepa okrožnega državnega tožilca z dne 15. 7. 2019, naslovil na stvarno pristojno sodišče ali vsaj na stvarno nepristojno sodišče, za katero bi bilo potem tudi po 30. 7. 2019, skladno s petim odstavkom 87. člena ZKP mogoče šteti, da je obtožni predlog prejelo pravočasno.
izrek enotne kazni - vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki - kršitev pravice do obrambe - neprava obnova kazenskega postopka
Člen 413/II ZKP določa, da mora sodišče predlog za izrek enotne kazni vročiti nasprotni stranki, ki ima pravico v 8 dneh nanjo odgovoriti. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP.
Sodišče v postopku neprave obnove kazenskega postopka, ko spreminja posamezne pravnomočne sodbe v odločbah o kazenskih sankcijah, ne more odločati o načinu izvršitve kazni zapora.
ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/2, 140/2-1, 140/3, 140/4, 140/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadomestilo za primer brezposelnosti - reparacijski zahtevek
Glede na zakonsko ureditev ZUTD se nadomestilo za primer brezposelnosti upošteva tako, da se od pripadajoče neto plače odšteje nadomestilo v neto znesku. Sodišče prve stopnje bi moralo naložiti toženi stranki, naj akontacijo dohodnine in prispevke za obvezna socialna zavarovanja odvede oziroma obračuna od zneskov nadomestila plače, ne da bi jih zmanjšalo za zneske denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Po tretjem odstavku 65. člena ZUTD se poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila tudi v primeru, ko je po njeni izdaji s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljeno, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo oziroma je delovno razmerje vzpostavljeno do datuma, ki ga določi sodišče, kadar po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, samo odloči o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Če je podlaga za vračilo denarnega nadomestila odprava odločbe na podlagi tretjega odstavka 65. člena tega zakona, ima zavod pravico zahtevati od delodajalca vračilo neto zneskov denarnega nadomestila izplačanih zavarovancu, do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu oziroma izplačanih do dneva prenehanja delovnega razmerja, ki ga določi sodišče (1. alineja drugega odstavka 140. člena ZUTD). Po vrnitvi neto zneskov denarnega nadomestila davčna uprava po določbah zakona, ki ureja davčni postopek, vrne zavodu prispevke zavarovanca in zavezanca za obvezna socialna zavarovanja, plačane iz naslova vrnjenega denarnega nadomestila in na vrnjeno denarno nadomestilo plačano akontacijo dohodnine (peti odstavek 140. člena ZUTD). Zato bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava toženi stranki naložiti, naj za tožnico za sporno obdobje obračuna in odvede akontacijo dohodnine in prispevke za socialna zavarovanja od bruto zneskov nadomestil plače, nezmanjšanih za bruto zneske denarnega nadomestila, in nato tožnici plača ustrezne neto zneske, zmanjšane za neto zneske denarnega nadomestila.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari - uporabnina - nepošteni pridobitelj
SPZ za nepoštenega pridobitelja ne določa pravil o plačilu za uporabo stvari, zato se zanj uporablja pravilo o uporabi tuje stvari v svojo korist iz 198. člena OZ.
stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta
Odločilna je vrednost spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). V tožbi navedene vrednosti spornega predmeta kasneje tožnik ne more več spreminjati, tudi sporazumno s tožencem ne.
Vročilnica je javna listina, kar pomeni, da glede na 1. odst. 224 člena ZPP dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dokazna moč javne listine pa ni absolutna, saj je v skladu s 4. odst. 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Glede na 171. člen ZUP veljajo enako tudi za vročanje po pravilih upravnega postopka.
ZIntPK člen 3, 4, 4/1, 13a, 15. OZ člen 40, 86, 86/2. ZUP člen 142.
Komisija za preprečevanje korupcije - subsidiarna uporaba ZUP - ničnost - nedopusten nagib
Ob (nespornem) dejstvu, da KPK ni vodila postopka zoper toženko, ampak zoper (bivša) člana njene uprave, toženka pa v postopku ni sodelovala ne kot stranka ne kot stranski udeleženec, toženka ni imela možnosti vplivati na ugotovitev dejanskega stanja v tem postopku, kot tudi ne zoper ugotovitve KPK sprožiti upravnega spora. Posebnosti postopka pred KPK, ki obravnava potencialno koruptivno ravnanje določenih fizičnih oseb (v konkretnem primeru dveh članov uprave), onemogočajo vstop toženke kot stranke v postopek, kot tudi njen vstop kot stranskega udeleženca; procesne garancije, ki jih je KPK dolžna zagotavljati (tudi) v skladu ZUP, se tako po oceni pritožbenega sodišča nanašajo le na osebe, zoper katere je voden postopek pred KPK (stranke).Čeprav je mogoče pritrditi pritožbi, da korupcija v nobeni obliki ni sprejemljiva in da bi morala v družbi veljati ničelna toleranca do korupcijskih oz. koruptivnih ravnanj, pa to vendarle nima že samo po sebi in zunaj pravne (zakonske) ureditve za posledico ničnosti vseh poslov, ki se jih korupcija kakorkoli dotakne. Stališče pritožbe, da so vsi posli, pri katerih je moč ugotoviti znake korupcije, kot jo opredeljuje 4. člen ZIntPK, nični, je v nasprotju s samo premiso tega zakona, ki tega ne določa (pa bi brez težav lahko), ampak nasprotno v ločeni določbi (prvem odstavku 14. člena) opredeljuje, kdaj je pogodba, pri kateri je zaslediti koruptivno ravnanje strank, nična.
Ne drži, da v primeru, če po sklenitvi pogodbe podlaga (kavza) posla odpade, to za nazaj povzroči ničnost pravnega posla. Pritožbeno izpostavljena določba četrtega odstavka 39 člena OZ namreč ničnost veže na okoliščino, ko ob sklenitvi pogodbe ni bilo pravne podlage.
ZMEPIZ-1 člen 32, 80, 86.. ZPIZ-2 člen 82, 82/3, 130.. ZDR-1 člen 65, 67.
lastnost zavarovanca - III. kategorija invalidnosti - krajši delovni čas - polni delovni čas - prijava delavca v zavarovanje
Za odločitev v sporni zadevi je torej odločilno, da tožnica pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega (4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko) ni sklenila zaradi določb s področja invalidskega zavarovanja, ampak na podlagi 65. člena ZDR-1. V tem primeru pa je njen delodajalec (stranski intervenient) toženi stranki pravilno podal prijavo v zavarovanje tožnice za krajši delovni čas od polnega, torej 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
II. kategorija invalidnosti - poslabšanje invalidnosti
Za nadaljnje prejemanje in uživanje nadomestila plače zaradi dela s krajšim delovnim časom, ki je bilo tožniku priznano z odločbo z dne 31. 3. 2003, zaradi na novo priznane pravice do dela na drugem delu z omejitvami, ni bil več upravičen, ker za to ni več obstajala pravna podlaga. Pri tem je glede trajanja pridobljenih pravic, nastopa spremembe v stanju invalidnosti in prenehanja oziroma spremembe določene pravice, pravilno izhajalo iz določbe 186. člena ZPIZ-2 ter glede izplačevanja delnega nadomestila dodatno iz določbe 122. člena ZPIZ-2. Poleg tega je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo (povsem enako) prejšnjo ureditev v ZPIZ-1 glede prenehanja pravice do izplačevanja nadomestila zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega. To nadomestilo se je namreč enako lahko izplačevalo le dokler je zavarovanec opravljal delo s krajšim delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. To je za tisto delo, za katero je bilo v postopku ugotovljeno, da je zanj zmožen in ki ga je na podlagi te odločbe vse do pričetka opravljanja novega dela, opravljal.
ZZVZZ-M člen 39, 44a.. ZZVZZ člen 23, 23/1.. OZ člen 190, 271, 274.
povračilo stroškov zdravljenja - zdravljenje v tujini - izpolnitev obveznosti za drugega
Ko je zdravljenje po predhodni napotitvi opravljeno, ni mogoče šteti, da stroški niso nastali, četudi jih vnaprej ni plačal zavarovanec, temveč zanj tretji.