začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rezultat toksikološke preiskave - zavrnitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja
Ker je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen prav iz razloga, ker toksikološka preiskava ni potrdila prisotnosti prepovedanih substanc v krvi (ampak le v slini), je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zavrnilo, saj bi bilo povsem nerazumno in tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca v zvezi z institutom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, če bi sodišče tak ukrep izreklo v primeru, ko je bil v isti zadevi postopek o prekršku zoper obdolženca že pravnomočno zaključen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00000186
KZ člen 196, 196/1. ZKP člen 247.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave (CFP) - nedovoljen dokaz
Sicer ima obramba prav, da CFP ni izvedenska institucija, spregleda pa, da obstoječa sodna praksa tej ustanovi nikoli doslej ni odrekla dokazne vrednosti podanega strokovnega mnenja, ki pa ga mora sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov skrbno oceniti kot vsak drugi dokaz, saj stranke takemu dokazu lahko oporekajo, zato tak dokaz v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni niti nedovoljen, niti sam po sebi neverodostojen samo iz razloga, ker ga je izdelala ta strokovna institucija.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069786
OZ člen 190. ZIZ člen 107.
neupravičena obogatitev – neupravičena pridobitev – pogodba o vodenju TR – pomotno nakazilo – bančni denarni depozit – sklep o rubežu – sklep o rubežu terjatve – kondikcijski zahtevek
Sklep o rubežu po 107. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju pomeni zgolj to, da dolžnikov dolžnik od trenutka, ko ga prejme, ne sme več plačati svoje terjatve dolžniku, dolžnik pa terjatve ne sme terjati. Sam sklep o rubežu pa (še) ne pomeni, da je upnik upravičen do terjatve. To postane šele, ko sodišče izda sklep o prenosu terjatve. Da ta začne učinkovati, pa mora biti vročen dolžnikovemu dolžniku. Šele od takrat dalje je upnik upravičen do terjatve. V tej zadevi je tožena stranka razpolagala zgolj s sklepom o rubežu, ne pa tudi s sklepom o prenosu terjatve, ki bi ji dajal upravičenje izterjati zarubljeno terjatev. Res je, da v konkretni zadevi tožeča stranka na podlagi sklepa o rubežu ne bi smela nakazati nobenega denarja dolžnikovemu dolžniku, a ga tudi ni bila dolžna nakazati toženi stranki vse dokler sodišče ne bi izdalo sklepa o prenosu terjatve.
Pritožnica je bila izvršna direktorica tožeče stranke v času sklepanja sporne posojilne pogodbe. Po prepričanju višjega sodišča pa je že s tem izkazan pritožničin pravni interes za udeležbo na strani tožeče stranke, da le-ta zmaga v tej pravdi oziroma, da se ubrani plačilu po nasprotni tožbi. Kot pravilno opozarja pritožnica, bo namreč vsebina sodbe lahko posredno vplivala tudi na njen pravni položaj, zlasti v smislu njene odškodninske odgovornosti nasproti tožeči stranki (prim. 263. člen ZGD-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023546
Protokol št. 7 k EKČP člen 4. KZ - 1 člen 123, 123/1, 123/4. ZJRM - 1 člen 6, 6/2. ZKP člen 56, 56/3, 57, 57/1, 57/2, 58, 58/1, 372, 372-3.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - način storitve kaznivega dejanja - sprememba opisa načina storitve kaznivega dejanja - kaznovanost za prekršek - prepoved sojenja o isti stvari - primerjava zakonskih abstraktnih dejanskih stanov prekrška in kaznivega dejanja - vštetje izrečene globe v kazen zapora
Sodišče prve stopnje namreč ni absolutno vezano na obtožbo in jo lahko glede na posamezna ugotovljena dejstva tekom dokaznega postopka ustrezno spremeni, v kolikor tega ne stori tožilstvo, saj je obdolženca spoznalo za krivega za isto kaznivo dejanje, pri opisu katerega je spremenilo samo način storitve, torej ni šlo za spremembo bistva kaznivega dejanja, saj navedena sprememba pomeni zgolj natančnejšo konkretizacijo opisa dejanja, in sicer načina storitve, pri čemer sta posledica in pravna opredelitev kaznivega dejanja v ničemer nista spremenili obdolžencu v škodo. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe, saj je med obtožbo in sodbo podana objektivna identiteta. Sicer pa je iz vsebine pritožbe zagovornika razbrati, da tekom postopka ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, da bi obdolženi oškodovanca udaril s pestjo, s čimer zagovornik v bistvu graja dejansko stanje, ki ga je glede načina poškodbe ugotovilo sodišče prve stopnje, kar pa ne predstavlja v pritožbi zatrjevane kršitve.
Izgubljeni dobiček je škoda zaradi preprečitve povečanja premoženja (132. člen OZ). Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari (tretji odstavek 168. člena OZ), pri čemer je treba za ugotovitev višine izgubljenega dobička opraviti primerjavo dejanskega položaja oškodovanca s položajem, ki bi ga ta imel v primeru, če škodnega dogodka ni bi bilo. Zaradi tega je mogoče prognozo o višini dobička, ki bi ga oškodovanec pridobival, če ne bi bilo škodnega dogodka, utemeljiti s preslikavo stanja pred škodnim dogodkom na čas po njem.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VSL00000444
ZSZ člen 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4, 63. ZSZ člen 41, 41-1, 41-3, 56, 56-1. ZUreP-1 člen 179, 180, 180/1. ZGO-1 člen 218, 218/1, 218/2, 218/3, 218a, 218b, 218c, 218č, 218d. URS člen 26. ZDavNepr člen 8.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pravilna uporaba materialnega prava
ZGO-1 nikjer ne določa, da oprostitve plačila NUSZ, sicer določene po drugem kriteriju kot stavbna zemljišča, in sicer po kriteriju namena uporabe, ne veljajo več.
V primerih odškodninske odgovornosti države zaradi protipravnega ravnanja državnega organa nepravilna uporaba materialnega prava sama po sebi ne pomeni avtomatsko protipravnega ravnanja tožene stranke.
Ko je pritožbeno sodišče preizkušalo zaključke sodišča prve stopnje v oprostilnem delu izpodbijane sodbe je ugotovilo, da obrazložitev nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje ob preizkusu obtožnega predloga ob njegovi vložitvi ni ugotovilo, da dejanje, kot je opisano, in se obdolžencu očita, ni kaznivo dejanje, ker opis v obtožnem predlogu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kot je povzet tudi v izrek sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, ampak je to ugotovilo šele potem, ko je izvedlo dokazni postopek, v katerem je razčiščevalo dejansko stanje v zvezi z orodjem, ki bi naj bilo last oškodovanca, in sicer z zaslišanjem obdolženca, oškodovanca in prič ter v smeri, ali obdolženec resnično noče oškodovancu vrniti različnega ključavničarskega orodja (po spisku orodja), ali je orodje last oškodovanca M.V.; ali je bilo obdolžencu dano na posojo; kot tudi za kakšno orodje gre; v kakšnem stanju je to orodje, kot tudi v manjšem obsegu o njegovi vrednosti. Po tako opravljenem dokaznem postopku pa sodišče prve stopnje izvedenih dokazov v tej smeri ni ocenilo in se do kaznivosti za to dejanje ni opredelilo. Do tega vprašanja bi se po mnenju pritožbenega sodišča lahko opredelilo šele, ko bi se opredelilo do dejanskih vprašanj oziroma dejanskih zaključkov
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva - zloraba položaja ali uradnih pravic - policist - naklep
Kot zavestno sestavino obdolženčevega naklepa je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da se je s tem, ko je odredil preizkus alkoholiziranosti osebi, za katero je vedel, da ni voznica zaustavljenega vozila in na ta način prestopil meje uradnih pravic, zavedal, da s tem ne opravlja svoje uradne dolžnosti uradne osebe (preverjanje psihofizičnega stanja dejanske voznice). Voljno sestavino obdolženčevega direktnega naklepa, torej, da je svojo uradno dolžnost v predmetnem primeru hotel opustiti, pa je sodišče prve stopnje utemeljeno našlo v poznanstvu s P. V. in posledično v obdolženčevi želji oziroma hotenju, da na ta način njegovi partnerici pridobi nepremoženjsko korist, ko se je s pomočjo njegove opustitve izognila morebitni ugotovitvi alkoholiziranosti in globi zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
način izvršitve zaporne kazni - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - specialni povratnik - ponovitvena nevarnost - zavrnitev predloga
Skrb za družino, in sicer za otroke obsojenkine sestre, kar vse v pritožbi izpostavlja obsojenka, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso takšne okoliščine, ki bi, ob upoštevanju velike nevarnosti ponovitve dejanja na prostosti, narekovale nadomestitev zaporne kazni, kot je to predlagala obsojenka. Odsotnost obsojenke iz domačega okolja in družinskega življenja je namreč redna, pričakovana ter neizogibna posledica vsake izrečene zaporne kazni, na katero bi obsojenka morala računati že v času storitve kaznivega dejanja.
denarna kazen priči - dolžnost pričati - neopravičen izostanek iz naroka za glavno obravnavo
Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati. Če ne, in če za to nima opravičila, je lahko denarno kaznovana (tretji odstavek 309. člena ZKP). V obravnavani zadevi je bil D.R. kot priča pravilno in pravočasno vabljen na narok za glavno obravnavo dne 13. 10. 2016, v vabilu je tudi bil opozorjen na posledice neopravičenega izostanka (da lahko sodišče v takem primeru zoper njega odredi, da se ga privede s silo, da ga lahko kaznuje z denarno kaznijo in da mu lahko naloži plačilo stroškov za privedbo, preložitev glavne obravnave in drugih stroškov postopka, ki jih povzroči po svoji krivdi, kot tudi sodno takso). Ker se D.R. naroka za glavno obravnavo ni udeležil in svojega izostanka tudi ni z ničemer opravičil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko mu je izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR. D.R. je šele v pritožbi zatrjeval, da je bil na dan pričanja na izobraževanju v tujini zaradi zaposlitve v Avstriji, vendar dokazov, ki bi utemeljevali njegove navedbe, torej, ki bi utemeljevali opravičenost njegove odsotnosti z naroka ni predložil. Zato tudi pritožbeno sodišče utemeljenosti opravičila ni moglo preizkusiti.
Sodišče prve stopnje zaradi prepozno vloženega ugovora vsebinsko ni odločalo o pogojih za začetek stečajnega postopka, višje sodišče pa tega ne more storiti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS).
ZNP člen 24, 24/1, 36, 36/1. SPZ člen 70, 70/1, 70/2.
delitev solastnine – predujem za izvedenca – domneva umika predloga
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je štelo, da je predlog umaknjen, ker nihče od udeležencev ni želel založiti predujma za izvedenca, brez katerega ni bilo mogoče odločiti.
DAVKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00006793
KZ-1 člen 40, 260, 260/1. ZKP člen 540, 542, 542/1, 542/1-1. OZ člen 148, 168, 179. ZDoh-2 člen 27, 27-1, 27-5, 27-6, 127. ZPP člen 2. URS člen 26.
odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - odškodnina - odškodnina zaradi izgubljenega dobička - odmera odškodnine v bruto znesku - davek od odškodnine
Zakon o kazenskem postopku ureja le temelj odškodninske odgovornosti države zaradi neutemeljenega pripora, za odmero odškodnine (po posamičnih oblikah) pa se uporabljajo obligacijskopravni predpisi, torej Obligacijski zakonik. Glede odškodnine zaradi izgube dohodka, ki je sicer v vzročni zvezi s priporom, je zato treba 1. točko 27. člena Zakona o dohodnini navezati na 5. točko 27. člena, ki načeloma izključi vse odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek, torej tudi tiste, ki so povezane z odškodninami, ki so v vzročni zvezi z neutemeljenim priporom.
Ker se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo tudi imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki v vozniškem dovoljenju nima vpisane tiste kategorije motornih vozil, s katero je storil prekršek, se takemu imetniku vozniškega dovoljenja zaradi doseženih 18 kazenskih točk izreče tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ODZ paragraf 326, 328, 418, 1460. ZTLR člen 12, 28, 28/4, 29. ZPP člen 214, 214/2.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na zemljišču – gradnja na tujem zemljišču – poštenost graditelja – domneva dobrovernosti – izpodbijanje dobre vere – pomanjkanje razpolagalne sposobnosti – priposestvovanje – družbena lastnina – pravica uporabe – lastnik zemljišča
Domneva tožničine poštenosti je zaradi poznavanja dogovora oziroma zavedanja, da dediča ob sklepanju dogovora z njo nista več imela razpolagalne sposobnosti glede celotne nepremičnine, izpodbita.
Ker je šlo pri tožnici za nepošteno graditeljico, je hiša, ki jo je zgradila na (v večjem delu) tujem zemljišču, postala ob zaključku gradnje last lastnika zemljišča. Ob podržavljenju nepremičnine so zato pravico uporabe na zemljišču (v obsegu svojih solastnih deležev) pridobili (tudi) pravni predniki tožencev, saj so bili solastniki celotne nepremičnine. Te pravice uporabe kasneje, čeprav je imela posest na nepremičnini le tožnica, niso izgubili.
Predmetni sklep sodi v okvir sklepov procesnega vodstva. Zoper sklepe procesnega vodstva ni posebne pritožbe. To pa narekuje zavrženje posebne pritožbe zoper takšen sklep.
objektivna sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - soglasje tožene stranke - razlog smotrnosti - novo sojenje pred drugim sodnikom
Gre za privilegirano spremembo tožbe, saj je tožnica povečala zahtevek iz naslova uporabnine le za obdobje po vložitvi tožbe, in sicer za isto nepremičnino.
Pogojev, da bi zadevo moral obravnavati drug sodnik, ni, saj o stvari še ni razsojeno in se zadeva ne vrača v novo sojenje, pač pa je pritožbeno sodišče le spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča o vprašanju spremembe tožbe.
vrnitev sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – umik tožbe – razpis naroka za glavno obravnavo
Razpis naroka (in ne njegova oprava) je tisto dejanje sodišča, ki ne sme biti opravljeno, da bi bila tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, še upravičena do znižanja takse.
vodenje izvršilnega postopka ločeno od stečajnega postopka - izbira upnika
Določilo drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP daje upniku podlago, da vodi ločeno izvršbo mimo stečajnega postopka tudi na premoženje dolžnika, ki je predmet stečajne mase. Ocena, ali je hkrati s stečajnim postopkom smotrno voditi ločeno še izvršilni postopek, je prepuščena upniku. Izvršilno sodišče nima pooblastila, da bi presojalo smotrnost izvršbe in iz tega razloga ne bi izvajalo procesnih dejanj izvršbe. Mimo upnikovega umika predloga za izvršbo lahko ustavi postopek le še v zakonsko predvidenih položajih neuspešne izvršbe, ki v obravnavani zadevi niso podani.