Ko je pritožbeno sodišče preizkušalo zaključke sodišča prve stopnje v oprostilnem delu izpodbijane sodbe je ugotovilo, da obrazložitev nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje ob preizkusu obtožnega predloga ob njegovi vložitvi ni ugotovilo, da dejanje, kot je opisano, in se obdolžencu očita, ni kaznivo dejanje, ker opis v obtožnem predlogu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kot je povzet tudi v izrek sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, ampak je to ugotovilo šele potem, ko je izvedlo dokazni postopek, v katerem je razčiščevalo dejansko stanje v zvezi z orodjem, ki bi naj bilo last oškodovanca, in sicer z zaslišanjem obdolženca, oškodovanca in prič ter v smeri, ali obdolženec resnično noče oškodovancu vrniti različnega ključavničarskega orodja (po spisku orodja), ali je orodje last oškodovanca M.V.; ali je bilo obdolžencu dano na posojo; kot tudi za kakšno orodje gre; v kakšnem stanju je to orodje, kot tudi v manjšem obsegu o njegovi vrednosti. Po tako opravljenem dokaznem postopku pa sodišče prve stopnje izvedenih dokazov v tej smeri ni ocenilo in se do kaznivosti za to dejanje ni opredelilo. Do tega vprašanja bi se po mnenju pritožbenega sodišča lahko opredelilo šele, ko bi se opredelilo do dejanskih vprašanj oziroma dejanskih zaključkov
Evropska Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah člen 5, 5/3. ZSKZDČEU-1 člen 186, 186-9, 196, 196/2, 197.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - jezik, ki ga obdolženec razume - sodelovanje v postopku
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 5. člena Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju konvencija), ki določa, da je treba pisanja ali vsaj njegove pomembne dele prevesti v enega od jezikov države članice, na ozemlju katere je naslovnik, kadar obstaja razlog za domnevo, da naslovnik ne razume jezika, v katerem so pisanja sestavljena. V kolikor gre za tujega državljana, ki tudi živi in dela na ozemlju druge države, je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno domnevati, da ne razume jezika, v katerem poteka postopek oziroma v katerem so pisanja sestavljena. Če pa se izkaže, da je storilec z uradnimi osebami na kraju storitve prekrška ob uporabi slovenskega jezika, ki je uradni jezik postopka o prekršku v Republiki Sloveniji, sodeloval v postopku o prekršku, pa bi bilo mogoče domnevati, da storilec razume slovenski jezik oziroma ne bi bilo razloga za domnevo, da ne razume jezika, v katerem poteka postopek. Le v takšnem primeru bi lahko štelo, da se kljub vročitvi odločbe o prekršku brez prevoda v jezik, ki ga storilec razume, zagotovljene pravice do poštenega postopka.
DAVKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00006793
KZ-1 člen 40, 260, 260/1. ZKP člen 540, 542, 542/1, 542/1-1. OZ člen 148, 168, 179. ZDoh-2 člen 27, 27-1, 27-5, 27-6, 127. ZPP člen 2. URS člen 26.
odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - odškodnina - odškodnina zaradi izgubljenega dobička - odmera odškodnine v bruto znesku - davek od odškodnine
Zakon o kazenskem postopku ureja le temelj odškodninske odgovornosti države zaradi neutemeljenega pripora, za odmero odškodnine (po posamičnih oblikah) pa se uporabljajo obligacijskopravni predpisi, torej Obligacijski zakonik. Glede odškodnine zaradi izgube dohodka, ki je sicer v vzročni zvezi s priporom, je zato treba 1. točko 27. člena Zakona o dohodnini navezati na 5. točko 27. člena, ki načeloma izključi vse odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek, torej tudi tiste, ki so povezane z odškodninami, ki so v vzročni zvezi z neutemeljenim priporom.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VSL00000444
ZSZ člen 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4, 63. ZSZ člen 41, 41-1, 41-3, 56, 56-1. ZUreP-1 člen 179, 180, 180/1. ZGO-1 člen 218, 218/1, 218/2, 218/3, 218a, 218b, 218c, 218č, 218d. URS člen 26. ZDavNepr člen 8.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pravilna uporaba materialnega prava
ZGO-1 nikjer ne določa, da oprostitve plačila NUSZ, sicer določene po drugem kriteriju kot stavbna zemljišča, in sicer po kriteriju namena uporabe, ne veljajo več.
V primerih odškodninske odgovornosti države zaradi protipravnega ravnanja državnega organa nepravilna uporaba materialnega prava sama po sebi ne pomeni avtomatsko protipravnega ravnanja tožene stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00000186
KZ člen 196, 196/1. ZKP člen 247.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave (CFP) - nedovoljen dokaz
Sicer ima obramba prav, da CFP ni izvedenska institucija, spregleda pa, da obstoječa sodna praksa tej ustanovi nikoli doslej ni odrekla dokazne vrednosti podanega strokovnega mnenja, ki pa ga mora sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov skrbno oceniti kot vsak drugi dokaz, saj stranke takemu dokazu lahko oporekajo, zato tak dokaz v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni niti nedovoljen, niti sam po sebi neverodostojen samo iz razloga, ker ga je izdelala ta strokovna institucija.
Sodišče prve stopnje zaradi prepozno vloženega ugovora vsebinsko ni odločalo o pogojih za začetek stečajnega postopka, višje sodišče pa tega ne more storiti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS).
oškodovanec kot tožilec - nepopolna vloga - zavrženje
Sodišče prve stopnje je že v zaključku izpodbijanega sklepa (točka 11) razložilo, da mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali obtožni predlog sestaviti pristojni tožilec, če tega ne zmore sam pa si mora poiskati pomoč strokovnjaka, v nobenem primeru pa predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali obtožnega predloga ne more sestaviti sodišče samo, saj bi se tako postavilo v vlogo tožilca oziroma bi takšno ravnanje lahko celo vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča, saj bi odločalo v zadevi, v kateri bi najprej s sestavo obtožnega akta nastopilo kot tožilec nato pa kot sodnik.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rezultat toksikološke preiskave - zavrnitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja
Ker je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen prav iz razloga, ker toksikološka preiskava ni potrdila prisotnosti prepovedanih substanc v krvi (ampak le v slini), je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zavrnilo, saj bi bilo povsem nerazumno in tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca v zvezi z institutom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, če bi sodišče tak ukrep izreklo v primeru, ko je bil v isti zadevi postopek o prekršku zoper obdolženca že pravnomočno zaključen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023573
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-4, 373, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami - kršitev kazenskega zakona - ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi bil smel uporabiti - zakonski znaki kaznivega dejanja grožnja - pregon kaznivega dejanja na predlog - upravičeni tožilec - sprememba zakonodaje - storitev kaznivega dejanja po spremembi zakonodaje - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - obseg pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca - odločba o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožba zagovornika neutemeljeno navaja, da se obdolžencu očitano kaznivo dejanje ne more preganjati na javno obtožbo, torej po obtožbi državnega tožilca, s čimer očitno nakazuje na to, da v obravnavani zadevi pregon na javno obtožbo ni dopusten, ampak le na zasebno tožbo. Zagovornik namreč prezre spremembo KZ-1, z dne 20. 10. 2015, po kateri se je tretji odstavek 135. člena KZ-1 spremenil tako, da se pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena začne na predlog, torej ne velja več prejšnji tretji odstavek, po katerem je bil pregon mogoč le na zasebno tožbo. Obravnavano kaznivo dejanje je bilo storjeno dne 30. 3. 2016, torej po navedeni spremembi KZ-1. Zato pritožba zagovornika, ki meni, da ni zahteve upravičenega tožilca, ne more biti uspešna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023546
Protokol št. 7 k EKČP člen 4. KZ - 1 člen 123, 123/1, 123/4. ZJRM - 1 člen 6, 6/2. ZKP člen 56, 56/3, 57, 57/1, 57/2, 58, 58/1, 372, 372-3.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - način storitve kaznivega dejanja - sprememba opisa načina storitve kaznivega dejanja - kaznovanost za prekršek - prepoved sojenja o isti stvari - primerjava zakonskih abstraktnih dejanskih stanov prekrška in kaznivega dejanja - vštetje izrečene globe v kazen zapora
Sodišče prve stopnje namreč ni absolutno vezano na obtožbo in jo lahko glede na posamezna ugotovljena dejstva tekom dokaznega postopka ustrezno spremeni, v kolikor tega ne stori tožilstvo, saj je obdolženca spoznalo za krivega za isto kaznivo dejanje, pri opisu katerega je spremenilo samo način storitve, torej ni šlo za spremembo bistva kaznivega dejanja, saj navedena sprememba pomeni zgolj natančnejšo konkretizacijo opisa dejanja, in sicer načina storitve, pri čemer sta posledica in pravna opredelitev kaznivega dejanja v ničemer nista spremenili obdolžencu v škodo. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe, saj je med obtožbo in sodbo podana objektivna identiteta. Sicer pa je iz vsebine pritožbe zagovornika razbrati, da tekom postopka ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, da bi obdolženi oškodovanca udaril s pestjo, s čimer zagovornik v bistvu graja dejansko stanje, ki ga je glede načina poškodbe ugotovilo sodišče prve stopnje, kar pa ne predstavlja v pritožbi zatrjevane kršitve.
tožbeni zahtevek za ugotovitev utemeljenosti tožbe za razvezo zakonske zveze - tožba na razvezo zakonske zveze - smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - statusni spor - preizkus stroškovne odločitve
V obravnavani zadevi je bila naloga tožnika, ki je v pravdo vstopil na podlagi 85. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ker je njegov oče po vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze umrl (7.3.2014), da dokaže utemeljenost te tožbe pokojnega očeta in s tem posledično izgubo dedne pravice toženke, kot žene pokojnega J.M. (22. člen Zakona o dedovanju, ZD). Upoštevaje navedeno, ta postopek nima značaja statusnega spora (temu ustrezno je tožnik tudi spremenil tožbeni zahtevek), saj je zakonska zveza prenehala že s smrtjo J.M. in je zato sodišče pravilno ugotavljalo dejansko stanje, in sicer podanost razlogov na strani pokojnega J.M. zaradi katerih je bila zanj zakonska zveza nevzdržna. Nevzdržnost zakonske zveze pa je podana, če so odnosi zakoncev globoko trajno omajani tako, da jih ni mogoče več rešiti in ni dovolj, da so le občasno skaljeni.
poenostavljena prisilna poravnava – izdaja nadomestnega sklepa
S. se zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni pritožil, zato po oceni višjega sodišča tudi nima podlage oziroma pravice, da bi lahko zahteval vsebinsko odločitev višjega sodišča o pritožbi drugega upnika
Določilo drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP se uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave
Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
način izvršitve zaporne kazni - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - specialni povratnik - ponovitvena nevarnost - zavrnitev predloga
Skrb za družino, in sicer za otroke obsojenkine sestre, kar vse v pritožbi izpostavlja obsojenka, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso takšne okoliščine, ki bi, ob upoštevanju velike nevarnosti ponovitve dejanja na prostosti, narekovale nadomestitev zaporne kazni, kot je to predlagala obsojenka. Odsotnost obsojenke iz domačega okolja in družinskega življenja je namreč redna, pričakovana ter neizogibna posledica vsake izrečene zaporne kazni, na katero bi obsojenka morala računati že v času storitve kaznivega dejanja.
ZFPPIPP člen 302. ZDAVP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu – seznam izvršilnih naslovov – izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslovov je v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov. V takih primerih se v skladu s 302. členom ZFPPIPP na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve napoti tisti, ki je terjatev prerekal.
Pritožnica je bila izvršna direktorica tožeče stranke v času sklepanja sporne posojilne pogodbe. Po prepričanju višjega sodišča pa je že s tem izkazan pritožničin pravni interes za udeležbo na strani tožeče stranke, da le-ta zmaga v tej pravdi oziroma, da se ubrani plačilu po nasprotni tožbi. Kot pravilno opozarja pritožnica, bo namreč vsebina sodbe lahko posredno vplivala tudi na njen pravni položaj, zlasti v smislu njene odškodninske odgovornosti nasproti tožeči stranki (prim. 263. člen ZGD-1).
Predmetni sklep sodi v okvir sklepov procesnega vodstva. Zoper sklepe procesnega vodstva ni posebne pritožbe. To pa narekuje zavrženje posebne pritožbe zoper takšen sklep.
ODZ paragraf 326, 328, 418, 1460. ZTLR člen 12, 28, 28/4, 29. ZPP člen 214, 214/2.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na zemljišču – gradnja na tujem zemljišču – poštenost graditelja – domneva dobrovernosti – izpodbijanje dobre vere – pomanjkanje razpolagalne sposobnosti – priposestvovanje – družbena lastnina – pravica uporabe – lastnik zemljišča
Domneva tožničine poštenosti je zaradi poznavanja dogovora oziroma zavedanja, da dediča ob sklepanju dogovora z njo nista več imela razpolagalne sposobnosti glede celotne nepremičnine, izpodbita.
Ker je šlo pri tožnici za nepošteno graditeljico, je hiša, ki jo je zgradila na (v večjem delu) tujem zemljišču, postala ob zaključku gradnje last lastnika zemljišča. Ob podržavljenju nepremičnine so zato pravico uporabe na zemljišču (v obsegu svojih solastnih deležev) pridobili (tudi) pravni predniki tožencev, saj so bili solastniki celotne nepremičnine. Te pravice uporabe kasneje, čeprav je imela posest na nepremičnini le tožnica, niso izgubili.
objektivna sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - soglasje tožene stranke - razlog smotrnosti - novo sojenje pred drugim sodnikom
Gre za privilegirano spremembo tožbe, saj je tožnica povečala zahtevek iz naslova uporabnine le za obdobje po vložitvi tožbe, in sicer za isto nepremičnino.
Pogojev, da bi zadevo moral obravnavati drug sodnik, ni, saj o stvari še ni razsojeno in se zadeva ne vrača v novo sojenje, pač pa je pritožbeno sodišče le spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča o vprašanju spremembe tožbe.
vrednost nepremičnine - pripombe na vrednost nepremičnine - ustrezni dokazi
Zgolj pavšalno zatrjevanje o prenizki vrednosti brez konkretnih pripomb in brez predlaganja ustreznih dokazov (prvi odstavek 252. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), tudi sodišča druge stopnje ne more prepričati o tem, da naj bi bilo cenilno poročilo od sodišča postavljenega cenilca izdelano mimo pravil stroke in znanosti oziroma dvomljivo.
sodne takse – nalog za plačilo sodne takse za pritožbo – ugovor zoper plačilni nalog – razlog za ugovor – neplačilo sodne takse
Ugovor zoper plačilni nalog je dopustno vložiti iz razloga, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.