Sodišče prve stopnje zaradi prepozno vloženega ugovora vsebinsko ni odločalo o pogojih za začetek stečajnega postopka, višje sodišče pa tega ne more storiti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS).
poenostavljena prisilna poravnava – izdaja nadomestnega sklepa
S. se zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni pritožil, zato po oceni višjega sodišča tudi nima podlage oziroma pravice, da bi lahko zahteval vsebinsko odločitev višjega sodišča o pritožbi drugega upnika
Določilo drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP se uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave
Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
oškodovanec kot tožilec - nepopolna vloga - zavrženje
Sodišče prve stopnje je že v zaključku izpodbijanega sklepa (točka 11) razložilo, da mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali obtožni predlog sestaviti pristojni tožilec, če tega ne zmore sam pa si mora poiskati pomoč strokovnjaka, v nobenem primeru pa predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali obtožnega predloga ne more sestaviti sodišče samo, saj bi se tako postavilo v vlogo tožilca oziroma bi takšno ravnanje lahko celo vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča, saj bi odločalo v zadevi, v kateri bi najprej s sestavo obtožnega akta nastopilo kot tožilec nato pa kot sodnik.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rezultat toksikološke preiskave - zavrnitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja
Ker je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen prav iz razloga, ker toksikološka preiskava ni potrdila prisotnosti prepovedanih substanc v krvi (ampak le v slini), je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zavrnilo, saj bi bilo povsem nerazumno in tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca v zvezi z institutom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, če bi sodišče tak ukrep izreklo v primeru, ko je bil v isti zadevi postopek o prekršku zoper obdolženca že pravnomočno zaključen.
poškodba v bazenskem kompleksu - varnostni ukrepi - opozorilo glede obutve - ravnanje oškodovanca kot vzrok škode - odsotnost nedopustnega (protipravnega) ravnanja
Protipravnega ravnanja zavarovanca toženke ni najti v odsotnosti opozarjanja kopalcev na ustrezno obutev. Priča je namreč izpovedala, da je tako pri blagajni, kot znotraj bazenskega kompleksa izobešen kopalniški red, ki zgolj dovoljuje, ne pa zapoveduje, nošenje primerne obutve. Tako tožnica, kot priča sta skladno izpovedali, da sta bili kritičnega dne bosi, čeprav so nekateri drugi udeleženci fizioterapije nosili obutev, ki so jo pustili pred bazenom. Imenovana sta se tako navkljub svoji starosti in slabši gibalni sposobnosti zavedala, da lahko nosita primerno obutev, če želita, pa sta slednje zavestno opustila, kar ne more iti na škodo toženki oziroma njenemu zavarovancu.
Evropska Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah člen 5, 5/3. ZSKZDČEU-1 člen 186, 186-9, 196, 196/2, 197.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - jezik, ki ga obdolženec razume - sodelovanje v postopku
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 5. člena Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju konvencija), ki določa, da je treba pisanja ali vsaj njegove pomembne dele prevesti v enega od jezikov države članice, na ozemlju katere je naslovnik, kadar obstaja razlog za domnevo, da naslovnik ne razume jezika, v katerem so pisanja sestavljena. V kolikor gre za tujega državljana, ki tudi živi in dela na ozemlju druge države, je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno domnevati, da ne razume jezika, v katerem poteka postopek oziroma v katerem so pisanja sestavljena. Če pa se izkaže, da je storilec z uradnimi osebami na kraju storitve prekrška ob uporabi slovenskega jezika, ki je uradni jezik postopka o prekršku v Republiki Sloveniji, sodeloval v postopku o prekršku, pa bi bilo mogoče domnevati, da storilec razume slovenski jezik oziroma ne bi bilo razloga za domnevo, da ne razume jezika, v katerem poteka postopek. Le v takšnem primeru bi lahko štelo, da se kljub vročitvi odločbe o prekršku brez prevoda v jezik, ki ga storilec razume, zagotovljene pravice do poštenega postopka.
ZFPPIPP člen 302. ZDAVP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu – seznam izvršilnih naslovov – izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslovov je v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov. V takih primerih se v skladu s 302. členom ZFPPIPP na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve napoti tisti, ki je terjatev prerekal.
DAVKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00006793
KZ-1 člen 40, 260, 260/1. ZKP člen 540, 542, 542/1, 542/1-1. OZ člen 148, 168, 179. ZDoh-2 člen 27, 27-1, 27-5, 27-6, 127. ZPP člen 2. URS člen 26.
odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - odškodnina - odškodnina zaradi izgubljenega dobička - odmera odškodnine v bruto znesku - davek od odškodnine
Zakon o kazenskem postopku ureja le temelj odškodninske odgovornosti države zaradi neutemeljenega pripora, za odmero odškodnine (po posamičnih oblikah) pa se uporabljajo obligacijskopravni predpisi, torej Obligacijski zakonik. Glede odškodnine zaradi izgube dohodka, ki je sicer v vzročni zvezi s priporom, je zato treba 1. točko 27. člena Zakona o dohodnini navezati na 5. točko 27. člena, ki načeloma izključi vse odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek, torej tudi tiste, ki so povezane z odškodninami, ki so v vzročni zvezi z neutemeljenim priporom.
denarna kazen priči - dolžnost pričati - neopravičen izostanek iz naroka za glavno obravnavo
Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati. Če ne, in če za to nima opravičila, je lahko denarno kaznovana (tretji odstavek 309. člena ZKP). V obravnavani zadevi je bil D.R. kot priča pravilno in pravočasno vabljen na narok za glavno obravnavo dne 13. 10. 2016, v vabilu je tudi bil opozorjen na posledice neopravičenega izostanka (da lahko sodišče v takem primeru zoper njega odredi, da se ga privede s silo, da ga lahko kaznuje z denarno kaznijo in da mu lahko naloži plačilo stroškov za privedbo, preložitev glavne obravnave in drugih stroškov postopka, ki jih povzroči po svoji krivdi, kot tudi sodno takso). Ker se D.R. naroka za glavno obravnavo ni udeležil in svojega izostanka tudi ni z ničemer opravičil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko mu je izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR. D.R. je šele v pritožbi zatrjeval, da je bil na dan pričanja na izobraževanju v tujini zaradi zaposlitve v Avstriji, vendar dokazov, ki bi utemeljevali njegove navedbe, torej, ki bi utemeljevali opravičenost njegove odsotnosti z naroka ni predložil. Zato tudi pritožbeno sodišče utemeljenosti opravičila ni moglo preizkusiti.
način izvršitve zaporne kazni - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - specialni povratnik - ponovitvena nevarnost - zavrnitev predloga
Skrb za družino, in sicer za otroke obsojenkine sestre, kar vse v pritožbi izpostavlja obsojenka, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso takšne okoliščine, ki bi, ob upoštevanju velike nevarnosti ponovitve dejanja na prostosti, narekovale nadomestitev zaporne kazni, kot je to predlagala obsojenka. Odsotnost obsojenke iz domačega okolja in družinskega življenja je namreč redna, pričakovana ter neizogibna posledica vsake izrečene zaporne kazni, na katero bi obsojenka morala računati že v času storitve kaznivega dejanja.
Ko je pritožbeno sodišče preizkušalo zaključke sodišča prve stopnje v oprostilnem delu izpodbijane sodbe je ugotovilo, da obrazložitev nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje ob preizkusu obtožnega predloga ob njegovi vložitvi ni ugotovilo, da dejanje, kot je opisano, in se obdolžencu očita, ni kaznivo dejanje, ker opis v obtožnem predlogu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kot je povzet tudi v izrek sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, ampak je to ugotovilo šele potem, ko je izvedlo dokazni postopek, v katerem je razčiščevalo dejansko stanje v zvezi z orodjem, ki bi naj bilo last oškodovanca, in sicer z zaslišanjem obdolženca, oškodovanca in prič ter v smeri, ali obdolženec resnično noče oškodovancu vrniti različnega ključavničarskega orodja (po spisku orodja), ali je orodje last oškodovanca M.V.; ali je bilo obdolžencu dano na posojo; kot tudi za kakšno orodje gre; v kakšnem stanju je to orodje, kot tudi v manjšem obsegu o njegovi vrednosti. Po tako opravljenem dokaznem postopku pa sodišče prve stopnje izvedenih dokazov v tej smeri ni ocenilo in se do kaznivosti za to dejanje ni opredelilo. Do tega vprašanja bi se po mnenju pritožbenega sodišča lahko opredelilo šele, ko bi se opredelilo do dejanskih vprašanj oziroma dejanskih zaključkov
Ker se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo tudi imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki v vozniškem dovoljenju nima vpisane tiste kategorije motornih vozil, s katero je storil prekršek, se takemu imetniku vozniškega dovoljenja zaradi doseženih 18 kazenskih točk izreče tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva - zloraba položaja ali uradnih pravic - policist - naklep
Kot zavestno sestavino obdolženčevega naklepa je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da se je s tem, ko je odredil preizkus alkoholiziranosti osebi, za katero je vedel, da ni voznica zaustavljenega vozila in na ta način prestopil meje uradnih pravic, zavedal, da s tem ne opravlja svoje uradne dolžnosti uradne osebe (preverjanje psihofizičnega stanja dejanske voznice). Voljno sestavino obdolženčevega direktnega naklepa, torej, da je svojo uradno dolžnost v predmetnem primeru hotel opustiti, pa je sodišče prve stopnje utemeljeno našlo v poznanstvu s P. V. in posledično v obdolženčevi želji oziroma hotenju, da na ta način njegovi partnerici pridobi nepremoženjsko korist, ko se je s pomočjo njegove opustitve izognila morebitni ugotovitvi alkoholiziranosti in globi zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069786
OZ člen 190. ZIZ člen 107.
neupravičena obogatitev – neupravičena pridobitev – pogodba o vodenju TR – pomotno nakazilo – bančni denarni depozit – sklep o rubežu – sklep o rubežu terjatve – kondikcijski zahtevek
Sklep o rubežu po 107. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju pomeni zgolj to, da dolžnikov dolžnik od trenutka, ko ga prejme, ne sme več plačati svoje terjatve dolžniku, dolžnik pa terjatve ne sme terjati. Sam sklep o rubežu pa (še) ne pomeni, da je upnik upravičen do terjatve. To postane šele, ko sodišče izda sklep o prenosu terjatve. Da ta začne učinkovati, pa mora biti vročen dolžnikovemu dolžniku. Šele od takrat dalje je upnik upravičen do terjatve. V tej zadevi je tožena stranka razpolagala zgolj s sklepom o rubežu, ne pa tudi s sklepom o prenosu terjatve, ki bi ji dajal upravičenje izterjati zarubljeno terjatev. Res je, da v konkretni zadevi tožeča stranka na podlagi sklepa o rubežu ne bi smela nakazati nobenega denarja dolžnikovemu dolžniku, a ga tudi ni bila dolžna nakazati toženi stranki vse dokler sodišče ne bi izdalo sklepa o prenosu terjatve.
Pritožnica je bila izvršna direktorica tožeče stranke v času sklepanja sporne posojilne pogodbe. Po prepričanju višjega sodišča pa je že s tem izkazan pritožničin pravni interes za udeležbo na strani tožeče stranke, da le-ta zmaga v tej pravdi oziroma, da se ubrani plačilu po nasprotni tožbi. Kot pravilno opozarja pritožnica, bo namreč vsebina sodbe lahko posredno vplivala tudi na njen pravni položaj, zlasti v smislu njene odškodninske odgovornosti nasproti tožeči stranki (prim. 263. člen ZGD-1).
ODZ paragraf 326, 328, 418, 1460. ZTLR člen 12, 28, 28/4, 29. ZPP člen 214, 214/2.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na zemljišču – gradnja na tujem zemljišču – poštenost graditelja – domneva dobrovernosti – izpodbijanje dobre vere – pomanjkanje razpolagalne sposobnosti – priposestvovanje – družbena lastnina – pravica uporabe – lastnik zemljišča
Domneva tožničine poštenosti je zaradi poznavanja dogovora oziroma zavedanja, da dediča ob sklepanju dogovora z njo nista več imela razpolagalne sposobnosti glede celotne nepremičnine, izpodbita.
Ker je šlo pri tožnici za nepošteno graditeljico, je hiša, ki jo je zgradila na (v večjem delu) tujem zemljišču, postala ob zaključku gradnje last lastnika zemljišča. Ob podržavljenju nepremičnine so zato pravico uporabe na zemljišču (v obsegu svojih solastnih deležev) pridobili (tudi) pravni predniki tožencev, saj so bili solastniki celotne nepremičnine. Te pravice uporabe kasneje, čeprav je imela posest na nepremičnini le tožnica, niso izgubili.
objektivna sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - soglasje tožene stranke - razlog smotrnosti - novo sojenje pred drugim sodnikom
Gre za privilegirano spremembo tožbe, saj je tožnica povečala zahtevek iz naslova uporabnine le za obdobje po vložitvi tožbe, in sicer za isto nepremičnino.
Pogojev, da bi zadevo moral obravnavati drug sodnik, ni, saj o stvari še ni razsojeno in se zadeva ne vrača v novo sojenje, pač pa je pritožbeno sodišče le spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča o vprašanju spremembe tožbe.
Predmetni sklep sodi v okvir sklepov procesnega vodstva. Zoper sklepe procesnega vodstva ni posebne pritožbe. To pa narekuje zavrženje posebne pritožbe zoper takšen sklep.
ZKP člen 83, 83/2, 157, 157/3, 219a, 371, 371/1, 371/1-11.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - preiskava elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - privilegij obdolženega zoper samoobtožbo - nezakonit postopek - pouk osumljencu, ki mu je bila odvzeta prostost
V obravnavani zadevi namreč ni nobenih razlogov za izločitev zapisnika o zavarovanju in pregledu obdolženčevega mobilnega telefona, saj je obdolženi dne 11. 9. 2016 podal soglasje za preiskavo telefona, ki mu ga je istega dne bil v skladu z določili ZKP zasegla policija. S takšno privolitvijo obdolženega je bilo v celoti zadoščeno pogojem za preiskavo aparata skladno z določili 219.a člena ZKP, zato je ta pregled povsem zakonit. Zato ne more biti govora o v pritožbi zatrjevanih navedbah o kršenju obdolženčevega privilegija zoper samoobtožbo. Sicer pa ni relevantno ali je obdolženi v tej fazi imel zagovornika, niti ali mu je bil že dan pouk v smislu prvega odstavka 4. člena ZKP.
vrnitev sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – umik tožbe – razpis naroka za glavno obravnavo
Razpis naroka (in ne njegova oprava) je tisto dejanje sodišča, ki ne sme biti opravljeno, da bi bila tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, še upravičena do znižanja takse.