povzročitev škode na stanovanju - odstranitev škodne nevarnosti
Ker je sodišče ugotovilo, da je tožeči stranki nastala škoda v stanovanju zaradi zamakanja v jeseni leta 2000, in ker je ugotovilo, da je bil vzrok zamakanja v stanovanje tožeče stranke zelo slabo stanje strehe v delu, kjer se nahaja kopalnica tožene stranke, ter v delu, kjer se nahaja terasa tožene stranke, pri čemer je toženec prizidek na mestu terase izdelal nestrokovno in malomarno in da so dela nedokončana, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo zahtevi tožeče stranke po povrnitvi škode.
ZOR člen 195, 195/2, 200, 203, 216, 353, 358, 358/4, 195, 195/2, 200, 203, 216, 353, 358, 358/4.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - cesija terjatve iz naslova stroškov prevoza
da gre v danem primeru nedoletnemu tožniku enotna odškodnina za vso nepremoženjsko škodo, saj gre za hude nepremoženjske škode, ki se prelivajo in druga drugo med seboj pogojujejo, kot je pravilno ocenilo prvo sodišče in tudi ob dejstvu, da bo tožnik kmalu vstopil v najstniško obdobje, ko bodo zanj vse škode še večje duševno trpljenje in med seboj prelivajoče in jih bo doživljal kot kvalitativno celoto.
ZOR člen 379, 379. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 350, 350/2, 365-2, 366, 350, 350/2, 365-2, 366.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - razsojena stvar - zastaralni rok
je predvsem mogoče uveljavljati ponovno izvršbo na podlagi iz tega izvršilnega naslova še neizterjani del terjatve, kot je v zadevi primer, saj je bila terjatev, ki se izterjuje, ugotovljena z že citirano pravnomočno sodbo z dne 26.05.1998. Od njene pravnomočnosti do vložitve predmetnega izvršilnega predloga pa še ni potekel 10-letni zastaralni rok za izterjavo tam dosojene terjatve, ki se delno sedaj izterjuje (člen 379 tedanjega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
ZDR člen 90, 90. ZJU člen 149, 149/1, 149/1-1, 150, 150/1, 151, 151/1, 163.
javni uslužbenci - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Določili 149. in 163. člena ZJU kot specialnega predpisa, urejata postopek nadaljnje ohranitve delovnega razmerja javnega uslužbenca, katerega delo na delovnem mestu, na katerem dela, ni več potrebno. Na podlagi 1. točke 1. odstavka 149. člena ZJU se v primeru, da je podan poslovni razlog, javnega uslužbenca zaradi delovnih potreb premesti na prosto uradniško delovno mesto oz. strokovno-tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu. Če javni uslužbenec s premestitvijo ne soglaša, se premestitev zaradi delovnih potreb opravi s sklepom o premestitvi (1. odstavek 150. člena ZJU), če soglaša, pa stranki skleneta aneks pogodbi o zaposlitvi (1. odstavek 151. člena ZJU). ZJU torej ne predvideva instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR, ampak delodajalca glede nadaljnje ohranitve zaposlitve delavcu, kateremu se odpoveduje pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, omejuje tako, da lahko delavca premesti na drugo delovno mesto le pod pogoji iz 163. člena ZJU.
pravilnost izvedenskega mnenja - nepravilen izračun uspeha v pravdi
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke, na katerega sta pravdni stranki sicer dali pripombe, nista pa predlagali novega izvedenca. Sodišče samo o vprašanjih, ki jih je obravnaval izvedenec ne more sprejemati drugačnih zaključkov, saj z ustreznim strokovnim znanjem ne razpolaga in je prav zato postavilo izvedenca (243. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
javna dela - transformacija delovnega razmerja - rok - sodno varstvo
Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja, ker meni, da je bila pogodba za določen čas sklenjena nezakonito oz., da mu je delovno razmerje za določen čas prenehalo nezakonito, se šteje, da je najkasneje z dnem prenehanja delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas zvedel za kršitev svoje pravice. Zato s tem dnem začne teči 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva po določbi 204/3 člena ZDR. Isto velja za spor v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, sklenjene v skladu s 63. členom ZDR.
Za pogodbo o zaposlitvi, ki jo brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela, sklene z delodajalcem - izvajalcem javnih del, ne velja določba 54. člena ZDR. Določba 54. člena ZDR ureja le posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je v ZDR tudi umeščena med določbe, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Če gre za opravljanje javnih del, določbe o transformaciji delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas sploh ne pridejo v poštev.
redna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
V skladu s členi 88/3 ter 90 ZDR je potrebno v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe preveriti možnosti zaposlitve delavca pri delodajalcu, pri katerem je delavec zaposlen in ne pri drugem delodajalcu.
Fizično obračunavanje s sodelavko, grožnje in dejstvo, da je delavec sodelavki pljunil v obraz, so tako hude kršitve pogodbenih obveznosti, da z delavcem ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Delavec se ni odzval vabilu na zagovor, čeprav je bil pravočasno vabljen. Zaradi odhoda k zdravniku je svojo odsotnost opravičil 5 minut pred predvidenim zagovorom, vendar to ne pomeni, da mu delodajalec ni omogočil zagovora.
ZPP člen 18, 18/2, 18, 18/2. ZDR člen 205, 205/2, 205, 205/2.
sodna pristojnost - arbitraža - arbitražni dogovor - delovni spor
Sodišče prve stopnje je tožbo utemeljeno zavrglo, ker odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, saj sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi sporazumeli, da je za odločanje v individualnem delovnem sporu pristojna arbitraža, kot to določa tudi podjetniška KP.
ZGD člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZIZ člen 24, 24/4, 25, 25/2, 141, 141/2, 24, 24/4, 25, 25/2, 141, 141/2.
pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika posameznika - odgovornost za obveznosti - ustavitev izvršbe na denarna sredstva
S stališčem pritožnika, da bi moralo v tem primeru sodišče prve stopnje izdati sklep o nadaljevanju postopka zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika S., S.U. s.p. zoper fizično osebo S.U., se tudi pritožbeno sodišče ne strinja. Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Zato fizična oseba ni pravni naslednik iz poslovnega registra izbrisanega dolžnika.
začasni zastopnik – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – zanikanje obstoja poslovnega razmerja – negativno dejstvo – dokazno breme
Postavitev začasnega zastopnika dolžniku omogoča pogoje za njegovo enakopravno obravnavanje, glede na to, da ima po določilu 1. odst. 83. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), začasni zastopnik vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 137, 137/1, 137/2, 189, 343, 137, 137/1, 137/2, 189, 343.
vročitev - več pooblaščencev - ponovno odločanje o isti stvari
Po 1.odst. 137.čl. ZPP se, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno, po 2.odst. istega člena pa v primeru, če ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.
Za kaznovanje stranke zaradi žalitve druge stranke v postopku ni potrebna zahteva ali pobuda žaljene stranke, temveč se za kaznovanje odloči sodišče samo. Namen kazni je zavarovanje zaupanja v sodstvo in ugled in avtoritete sodstva. Kaznovanje po 109. členu ZPP ne pomeni kaznovanja za kaznivo dejanje.
Po 396.čl. ZGD sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavi sodišče z navedbo imen in naslovov vseh delničarjev, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom, pri čemer mora biti v objavi navedeno tudi, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15-ih dneh in da bo sicer sodišče sprejelo sklep o izbrisu družbe iz registra. Po 398.čl. ZGD pa v primeru, če ugovor ni vložen ali ga sodišče zavrne, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi, proti temu sklepu pa je dovoljena pritožba v 15-ih dneh od dneva objave. Taka določila po mnenju pritožbenega sodišča potrjujejo stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, ko upnik zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ni vložil ugovora, ne more razlogov, ki bi jih sicer navajal v tem ugovoru, navajati v pritožbi zoper sklep o izbrisu. Glede na to, da je bil sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavljen v Uradnem listu RS in da v 15-ih dneh ni bil vložen ugovor, je ta sklep postal pravnomočen, kar tudi pomeni, da so upniki privolili v prevzem dolga. Zato tega dejstva, da naj bi obstajala zoper družbo terjatev, tudi če je pravnomočno prisojena, ne morejo več uveljavljati v pritožbi zoper sklep o izbrisu.
pogodba o odstopu terjatev - izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu - vpis v delniško knjigo - razmerje med družbo in delničarji
Vpis v delniško knjigo (232. čl. ZGD) je pomemben za razmerje med družbo kot izdajateljico delnic in njenimi delničarji, torej je pomemben pri vprašanju, komu je družba dolžna izpolniti obveznosti, ki so zanjo nastale z izdajo delnic (torej komu mora opraviti izplačilo dividend in komu mora omogočiti uresničevanje upravljalskih pravic).