ZD člen 163, 175, 211, 163, 175, 211. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
terjatev do zapuščine - spor o dedni pravici - dopustnost pritožbe
da ima zapuščinski upnik status druge osebe po členu 175 Zakona o dedovanju - ZD, ki definira krog udeležencev oziroma strank zapuščinskega postopka. Pritožbeno sodišče se glede statusa upnice sklicuje na izneseno stališče v citiranem Cp sklepu, zato zapuščinska upnica seveda ima pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
Temeljno načelo, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov je, da nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila. V primeru, ko tožena stranka plača del vtoževanega zneska po vložitvi tožbe, se do tega trenutka kot tožnikov uspeh v pravdi upošteva tudi plačani znesek, od tedaj dalje pa le tožnikov končni uspeh. Uspeh tožnika do plačila dela tožbenega zahtevka in končni uspeh je različen, kar mora sodišče pri izračunu upoštevati.
posojilna pogodba - zmota in nesporazum - vračilo dela posojila
Okoliščine, čemu je bil denar, ki si ga je toženec sposodil, namenjen, pa na pogodbene obveznosti ene ali druge stranke ne vplivajo, ne spreminjajo pravne narave sklenjene posojilne pogodbe, zato so trditve o zmoti oz. nesporazumu neutemeljene.
redna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
V skladu s členi 88/3 ter 90 ZDR je potrebno v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe preveriti možnosti zaposlitve delavca pri delodajalcu, pri katerem je delavec zaposlen in ne pri drugem delodajalcu.
pravilnost izvedenskega mnenja - nepravilen izračun uspeha v pravdi
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke, na katerega sta pravdni stranki sicer dali pripombe, nista pa predlagali novega izvedenca. Sodišče samo o vprašanjih, ki jih je obravnaval izvedenec ne more sprejemati drugačnih zaključkov, saj z ustreznim strokovnim znanjem ne razpolaga in je prav zato postavilo izvedenca (243. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
javna dela - transformacija delovnega razmerja - rok - sodno varstvo
Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja, ker meni, da je bila pogodba za določen čas sklenjena nezakonito oz., da mu je delovno razmerje za določen čas prenehalo nezakonito, se šteje, da je najkasneje z dnem prenehanja delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas zvedel za kršitev svoje pravice. Zato s tem dnem začne teči 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva po določbi 204/3 člena ZDR. Isto velja za spor v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, sklenjene v skladu s 63. členom ZDR.
Za pogodbo o zaposlitvi, ki jo brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela, sklene z delodajalcem - izvajalcem javnih del, ne velja določba 54. člena ZDR. Določba 54. člena ZDR ureja le posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je v ZDR tudi umeščena med določbe, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Če gre za opravljanje javnih del, določbe o transformaciji delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas sploh ne pridejo v poštev.
ZDR člen 90, 90. ZJU člen 149, 149/1, 149/1-1, 150, 150/1, 151, 151/1, 163.
javni uslužbenci - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Določili 149. in 163. člena ZJU kot specialnega predpisa, urejata postopek nadaljnje ohranitve delovnega razmerja javnega uslužbenca, katerega delo na delovnem mestu, na katerem dela, ni več potrebno. Na podlagi 1. točke 1. odstavka 149. člena ZJU se v primeru, da je podan poslovni razlog, javnega uslužbenca zaradi delovnih potreb premesti na prosto uradniško delovno mesto oz. strokovno-tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu. Če javni uslužbenec s premestitvijo ne soglaša, se premestitev zaradi delovnih potreb opravi s sklepom o premestitvi (1. odstavek 150. člena ZJU), če soglaša, pa stranki skleneta aneks pogodbi o zaposlitvi (1. odstavek 151. člena ZJU). ZJU torej ne predvideva instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR, ampak delodajalca glede nadaljnje ohranitve zaposlitve delavcu, kateremu se odpoveduje pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, omejuje tako, da lahko delavca premesti na drugo delovno mesto le pod pogoji iz 163. člena ZJU.
Fizično obračunavanje s sodelavko, grožnje in dejstvo, da je delavec sodelavki pljunil v obraz, so tako hude kršitve pogodbenih obveznosti, da z delavcem ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Delavec se ni odzval vabilu na zagovor, čeprav je bil pravočasno vabljen. Zaradi odhoda k zdravniku je svojo odsotnost opravičil 5 minut pred predvidenim zagovorom, vendar to ne pomeni, da mu delodajalec ni omogočil zagovora.
ZPP člen 18, 18/2, 18, 18/2. ZDR člen 205, 205/2, 205, 205/2.
sodna pristojnost - arbitraža - arbitražni dogovor - delovni spor
Sodišče prve stopnje je tožbo utemeljeno zavrglo, ker odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, saj sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi sporazumeli, da je za odločanje v individualnem delovnem sporu pristojna arbitraža, kot to določa tudi podjetniška KP.
Kar se tiče trditve tožene stranke, da naj bi šlo pri posojilnih pogodbah za oderuške pogodbe, pa je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da za obstoj oderuške pogodbe ne zadostuje le splošen ugovor glede previsokih obresti, ampak bi moral toženec konkretizirano zatrjevati in tudi dokazati druge elemente oderuške pogodbe, ki jih določa 141. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po katerem je pogodba nična, če kdo izkoristi stisko ali težko gmotno stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost (subjektivni element) in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti (objektivni element). Glede obeh elementov pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in tej ugotovitvi se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje, toženec ni ničesar konkretnega navajal.
začasni zastopnik – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – zanikanje obstoja poslovnega razmerja – negativno dejstvo – dokazno breme
Postavitev začasnega zastopnika dolžniku omogoča pogoje za njegovo enakopravno obravnavanje, glede na to, da ima po določilu 1. odst. 83. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), začasni zastopnik vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100, 88, 88/1, 88/1-1, 100.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Pri individualnih odpustih ni potrebno uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev. Če delodajalec kriterije uporabi, je njegova izbira delavcev, glede katerih je prenehala potreba po opravljanju njihovega dela, lahko zgolj bolj objektivna.
Ker pa tožeča stranka po 13.1.2003, ki ga je sama navedla kot datum prenehanja najemne pogodbe, ni zahtevala plačila odškodnine, pač pa najemnino za posamezne nevrnjene dele v najem danega odra, je ta del tožbe nesklepčen in kot tak neutemeljen.
Po 396.čl. ZGD sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavi sodišče z navedbo imen in naslovov vseh delničarjev, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom, pri čemer mora biti v objavi navedeno tudi, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15-ih dneh in da bo sicer sodišče sprejelo sklep o izbrisu družbe iz registra. Po 398.čl. ZGD pa v primeru, če ugovor ni vložen ali ga sodišče zavrne, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi, proti temu sklepu pa je dovoljena pritožba v 15-ih dneh od dneva objave. Taka določila po mnenju pritožbenega sodišča potrjujejo stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, ko upnik zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ni vložil ugovora, ne more razlogov, ki bi jih sicer navajal v tem ugovoru, navajati v pritožbi zoper sklep o izbrisu. Glede na to, da je bil sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavljen v Uradnem listu RS in da v 15-ih dneh ni bil vložen ugovor, je ta sklep postal pravnomočen, kar tudi pomeni, da so upniki privolili v prevzem dolga. Zato tega dejstva, da naj bi obstajala zoper družbo terjatev, tudi če je pravnomočno prisojena, ne morejo več uveljavljati v pritožbi zoper sklep o izbrisu.
ZZZPB člen 18, 52/2, 54, 54/2-3, 18, 52/2, 54, 54/2-3.
plača - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - vrnitev sredstev
Čeprav je tožnica v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s strani Zavoda RS za zaposlovanje prejemala denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, teh prejemkov ni potrebno upoštevati pri odločanju o tožbenem zahtevku iz naslova plač, ki ga tožnica uveljavlja zoper delodajalca.
Morebitni odškodninski zahtevek Zavoda RS za zaposlovanje do delodajalca po 54. členu ZZZPB nima vpliva na odločitev o tožničini upravičenosti do izplačila plač, torej na razmerje delodajalec - delavec.
pogodba o odstopu terjatev - izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu - vpis v delniško knjigo - razmerje med družbo in delničarji
Vpis v delniško knjigo (232. čl. ZGD) je pomemben za razmerje med družbo kot izdajateljico delnic in njenimi delničarji, torej je pomemben pri vprašanju, komu je družba dolžna izpolniti obveznosti, ki so zanjo nastale z izdajo delnic (torej komu mora opraviti izplačilo dividend in komu mora omogočiti uresničevanje upravljalskih pravic).