nevezanost sodišča na pravno podlago - družbena pogodba - združitev sredstev ali dela v skupno korist - udeležba pri dobičku ali izgubi
Med pravdnima strankama je bila sklenjena družbena pogodba, s katero so se stranke dogovorile, da toženec poskrbi za pridobitev posojila v višini 2.000.000 DEM, tožnika pa sta zagotovila vsak po 20.000.000 DEM (skupaj 40.000.000 DEM) za polog za pridobitev tega posojila. Toženec je prispeval v tem skupnem poslu svoje delo in je bila zaradi takšnih vložkov vnaprej dogovorjena delitev koristi, ki bi ob realizaciji posla nastala, to je koriščenje sredstev posojila. Sodišče bi moralo nedvoumno ugotoviti, ali je toženec 40.000 DEM položil kot polog za najeti kredit, ker bi v takem primeru lahko tožnika od njega zahtevala samo vračilo izgube v sorazmerju pričakovanega dobička.
negmotna škoda - azbestoza - zastaranje tožbenega zahtevka - nastanek škode
Pravilna je obrazložitev izpodbijane sodbe, da je za nastop teka zastaranja odločilen nastanek škode, ki pa nastopi tedaj, ko so znane škodljive posledice. Le-te v primeru razvijajoče se bolezni niso poznane že tedaj, ko se pojavi zgolj sum v nastanek bolezni, temveč najprej šele, ko je bolezen diagnosticirana.
Nepopolna tožba ne more biti predmet presoje o utemeljenosti zahtevka, zato v primeru vložitve nepopolne tožbe sploh ni mogoče presojati verjetnosti obstoja terjatve. Tako tožbo je potrebno vrniti v popravo, o njej ni moč odločati, v kolikor pa je vložnik ne popravi, jo je potrebno zavreči.
Tožena stranka je ugovarjala aktivni legitimaciji stečajnega dolžnika, češ da tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj po 1. odstavku 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) lahko vloži poleg upnikov le stečajni upravitelj in ne stečajni dolžnik. Prvostopno sodišče navedenemu ugovoru ni sledilo. Zavzelo je stališče, da je iz celotne ureditve ZPPSL mogoče razbrati, da ima stečajni upravitelj v postopku zlasti vlogo poslovodje in zakonitega zastopnika dolžnika. S takšnim stališčem prvostopnega sodišča se pritožbeno sodišče v celoti strinja.
Pritožbeno sodišče načelno soglaša s pritožnikom, da poravnavanje obveznosti, ki se nanašajo na trajno pogodbeno razmerje, v določenih dejanskih okoliščinah ne povzroči zmanjšanja stečajne mase. Vendar pa je takšne okoliščine potrebno zatrjevati. Tožena stranka pa je trdila le, da bi v primeru, v kolikor ne bi prišlo do sklenitve izpodbijanih asignacij, pogodbo razvezala, predmet leasinga pa odvzela, stečajni dolžnik pa bi bil s tem onemogočen pri nadaljnjem poslovanju. Vendar pa teh svojih trditev ni utemeljila. Ni namreč trdila, kaj predmet leasinga predstavlja v poslovanju tožeče stranke, zakaj bi bila zaradi morebitne odpovedi pogodbe onemogočena pri poslovanju, ali je bila vezana prav na toženo stranko kot leasingodajalca in tako dalje. Tožena stranka tudi ni konkretno trdila, da je šlo za plačila, ki so bila nujna za tekoče poslovanje v smislu določbe 2. odstavka 15. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij.
Prvostopno sodišče je torej pravilno zaključilo, da je podana domneva o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti iz 1. točke 4. odstavka 125. člena ZPPSL. Takšna domneva pa je izpodbojna. Izpodbijati jo mora upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. Ta torej lahko dokazuje, da v času sklenitve izpodbijanih dejanj ni vedel za slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika.
upravljanje v večstanovanjskih hišah - aktivne legitimacije upravnika - pasivne legitimacije lastnika (najemnika) za plačilo obratovalnih stroškov
Ker je torej tožeča stranka na podlagi določb Pogodbe o upravljanju in Stanovanjskega zakona v pravnem razmerju s toženo stranko kot lastnico stanovanja, ta pa je nanjo prenesla le pooblastilo, da v njenem imenu obračunava in izterjuje stroške od najemnikov in torej proti njim ni niti aktivno legitimirana za uveljavljanje zahtevkov, to pomeni, da v dani pravni in dejanski situaciji lahko v pravdi uveljavlja plačilo stroškov le od lastnice stanovanja.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - odpovedni rok
Delodajalec lahko delavcu v času odpovednega roka po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če je delavec v odpovednem roku hujše kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Ker ni nobenega razloga po katerem bi bilo mogoče stroške nastale z vložitvijo predloga za odlog izvršbe opredeliti kot stroške potrebne za izvršbo, jih tudi ni mogoče naložiti dolžniku.
ZIZ člen 38, 65, 38, 65. ZPP člen 154, 154/1, 160, 154, 154/1, 160.
ugovor tretjega - izvršilni stroški
Ko sodišče prve stopnje zavrne ugovor tretjega, ker je upnik v odgovoru izjavil, da mu nasprotuje (2. odstavek 65. člena ZIZ), se odločitev o stroških ugovora pridrži za končno odločbo v pravdi, ki jo začne tretji za ugotovitev, da je izvršba na obravnavani predmet nedopustna, oziroma do izteka roka 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega, če tretji pravde ne začne (3. odstavek 65. člena ZIZ).
delovno razmerje za določen čas - prenehanje pogodbe - rok za vložitev tožbe
Delavec lahko uveljavlja transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ob predhodni zahtevi za odpravo kršitve ves čas trajanja delovnega razmerja ali pa neposredno pred sodiščem v roku 30 dni od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - škodljivo ravnanje
Kljub temu, da očitano ravnanje (neresnično prikazovanje podatkov prometne nesreče z namenom prejema odškodnine) nima neposredne zveze z delovnim razmerjem tožnika, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je šlo za škodljivo ravnanje, ki je nasprotovalo interesom delodajalca.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3. KPND člen 24, 24/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - drugo ustrezno delo - neustrezno delo
Delodajalec mora v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih. Če ta možnost obstaja, mu je dolžan ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi - vendar le v primeru, če ima zanj ustrezno delo za nedoločen čas. Pri presoji ustreznosti drugega dela je poleg zakonsko določenih kriterijih potrebno upoštevati kriterije iz kolektivnih pogodb, ki veljajo za razporejanje delavcev iz kraja v kraj. Ker je tožena stranka razpolagala le z delom, ki je bilo glede na prebivališče tožnika oddaljeno toliko, da bi pot na delo in z dela trajala več kot dve uri, mu nove pogodbe o zaposlitvi za to delno ni bila dolžna ponuditi.
ZPP člen 163, 163/4, 313, 313/1, 163, 163/4, 313, 313/1. OZ člen 299, 299/1, 378, 299, 299/1, 378.
pravdni stroški - pravica do povračila pravdnih stroškov - zapadlost terjatve - zamudne obresti - paricijski rok
Ker je obveznost povrnitve pravdnih stroškov za toženo stranko nastala šele z izdajo tega sklepa, terjatev na plačilo pravdnih stroškov ni mogla zapasti do trenutka, ko se je o njih odločilo. Prav tako ni zapadla s tem trenutkom, saj mora sodišče, če v sodbi naloži kakšno dajatev, določiti tudi rok, v katerem se mora izpolniti (1. odstavek 313. člena ZPP). To pa je po prepričanju pritožbenega sodišča obenem tudi rok, ki opredeljuje zapadlost terjatve na plačilo stroškov (prim. 1. odstavek 299. člena OZ). Ni namreč logično, da bi v primeru, ko obveznost plačila nastane z izrekom sodne odločbe (4. odstavek 163. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP), obveznost plačila zapadla pred potekom roka, ki je v tej sodni odločbi opredeljen kot rok za izpolnitev te obveznosti. In ker so zamudne obresti objektivna posledica zamude (378. člen OZ), ta pa, upoštevaje obrazloženo, še ni nastopila, je pritožbeno sodišče moralo zavrniti zahtevo za prisojo zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka.
pogodba o delu - zakup - višina odškodnine - prosti preudarek
Zmotno pa je stališče pritožnika, da v (vsakem) primeru, ko je zahtevek izkazan po temelju, sporna pa ostane le višina, sodišče zgolj zaradi neizkazane višine ne sme zavrniti zahtevka, ampak mora odločiti o višini po prostem preudarku. Sodišče ima namreč v skladu z določbo 216. člena ZPP pooblastilo, da odloči o višini odškodnine po prostem preudarku le, kadar se višina zneska oziroma količina stvari ne da ugotoviti, ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. V danem primeru pa ni moč zaključiti, da se vrednost oblačil ne da ugotoviti ali bi se dala ugotoviti le z nesorazmernimi težavami.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Ob ugotovitvi, da je zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo devetnajstih delavcev v obdobju trideset dni, je bila tožena stranka dolžna izdelati program razreševanja presežnih delavcev, saj gre za delodajalca, ki zaposluje več kot dvajset in manj kot sto delavcev. Ker tožena stranka tega ni storila, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče tožnikovemu pooblaščencu na glavni obravnavi ni dovolilo postavljati vprašanj tožniku. ZPP v 2. odstavku 289. člena sicer res določa, da lahko stranka ali pooblaščenec z dovoljenjem predsednika senata neposredno postavljata vprašanja nasprotni stranki, pričam in izvedencem, vendar pa v sodni praksi in teoriji ni nobenega dvoma, da lahko pooblaščenec stranke postavlja vprašanja tudi svoji stranki. S prepovedjo postavljanja vprašanj tožnikovemu pooblaščencu je bila kršena pravica tožnika, da v postopku razjasni dejansko stanje. Tožnik kot prava neuka stranka ni mogel vedeti, katera dejstva so pravno relevantna, da bi jih v svoji izpovedi lahko sam od sebe izpostavil. Tožniku z nezakonitim postopanjem sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK02716
KZ člen 13, 27, 212, 212/1-2, 13, 27, 212, 212/1-2. ZKP člen 18, 101, 18, 101. ZGD-1 člen 3, 3.
nadaljevano kaznivo dejanje - sila - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - ocena obdolženčevega zagovora - legitimacija za vložitev premoženjskopravnega zahtevka
Povsem upravičeno je prvostopenjsko sodišče obtoženčev zagovor, da je pri teh dejanjih sodeloval pod prisilo še dveh storilcev, ocenilo le kot način njegove obrambe, saj ostali dokazi niso prav v ničemer potrjevali te obtoženčeve navedbe, niti niso bila obtoženčeva zatrjevanja takšne vsebine, da bi jih bilo mogoče dokazno preveriti. Obtoženčev zagovor pa je vedno, ko se ga ocenjuje kot dokazno sredstvo, predmet dokazne ocene kot vsak drug dokaz in se ga zato presoja tako samega zase kot tudi v povezavi z drugimi dokazi ter na tej podlagi napravi zaključek o njegovi verodostojnosti oziroma sprejemljivosti. Čeprav je nedvomna pravica obtoženca kako se in ali se sploh zagovarja, je hkrati pravica in dolžnost sodišča, da kakršenkoli že je obtoženčev zagovor, tega oceni v omenjenem smislu.
KZ člen 126, 126/7, 256, 256/3, 126, 126/7, 256, 256/3.
ponarejanje listin - pojem listine - namenjenost za dokazovanje - obrazci za prometna dovoljenja
Obrazci prometnih dovoljenj nimajo lastnosti listin v smislu VII. odstavka 126. člena KZ, ki določa, da je listina vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug predmet, ki je primeren in namenjen za dokaz takšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. S pojmom primernost predmeta je mišljeno predvsem to, da ima predmet neke objektivne lastnosti, da lahko velja kot listina (npr. obstojnost, možnost zaznavanja z vidom oziroma izjemoma tudi z drugimi čutili, sposobnost za forenzično obravnavanje in tako dalje). Druga lastnost, ki se pri predmetu zahteva zato, da lahko postane listina, pa je njegova namenjenost za dokazovanje, le-ta pa se pridobi šele z ravnanjem človeka, ki vnaša v listino svojo izjavo. Namenjenost za dokazovanje je subjektivna lastnost listin, ki jim jo podeljuje avtor izjave pri sestavljanju.
Izjema od pravila, da mora firma biti v slovenskem jeziku je predpisana tudi v 2. alineji 3. odst. 20. čl. ZGD, saj se lahko uporablja firma v tujem jeziku, če gre za uporabo mrtvega jezika. V Velikem slovarju tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, stran 439 je pri besedi Herbarij navedeno, da izvira iz latinske besede Herba, kar pomeni zelišče. V Slovarju tujk, avtorja Stanka Bunca, Založba obzorja Maribor 1998, pa beseda Herba v latinščini pomeni rastlina. Po oceni sodišča druge stopnje, gre pri uporabi imena Herbal za uporabo latinskega (mrtvega) jezika, ne glede na to, da je predlagatelj pridal besedi Herba še črko l. Zaradi pridane črke namreč beseda Herba še vedno pomeni v latinskem izvoru rastlino.