prenehanje pravice do preživnine - zmožnosti preživninskega upravičenca - sprememba tožbe - procesna teorija - sprememba tožbenega predloga
Po 184. členu ZPP pride do spremembe tožbe, če se spremeni istovetnost zahtevka. V primeru, ko tožnik med pravdo spremeni in dopolni pomembne dejanske okoliščine ali celo dejansko stanje, kot je storil v tej zadevi, se pogosto zastavlja vprašanje, ali je prišlo do spremembe tožbe ali ne, oziroma ali je podana istovetnost zahtevka. V mejnih primerih je vodilo za to presojo procesna teorija, ki gleda pri ocenjevanju istovetnosti zahtevka predvsem na vprašanje, ali je tožbeni predlog spremenjen.
Ker pravica do preživnine ne preneha na podlagi sodne odločbe, ampak z nastopom dejstev, ki jih predpisuje zakon v 83. členu ZZZDR, ta dejstva pa so v konkretni zadevi nastopila že pred vložitvijo tožbe, sodišče prve stopnje ni zmotno odločilo, ko je ugotovilo prenehanje pravice do preživnine od vložitve tožbe.
nevezanost sodišča na pravno podlago - družbena pogodba - združitev sredstev ali dela v skupno korist - udeležba pri dobičku ali izgubi
Med pravdnima strankama je bila sklenjena družbena pogodba, s katero so se stranke dogovorile, da toženec poskrbi za pridobitev posojila v višini 2.000.000 DEM, tožnika pa sta zagotovila vsak po 20.000.000 DEM (skupaj 40.000.000 DEM) za polog za pridobitev tega posojila. Toženec je prispeval v tem skupnem poslu svoje delo in je bila zaradi takšnih vložkov vnaprej dogovorjena delitev koristi, ki bi ob realizaciji posla nastala, to je koriščenje sredstev posojila. Sodišče bi moralo nedvoumno ugotoviti, ali je toženec 40.000 DEM položil kot polog za najeti kredit, ker bi v takem primeru lahko tožnika od njega zahtevala samo vračilo izgube v sorazmerju pričakovanega dobička.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - odpovedni rok
Delodajalec lahko delavcu v času odpovednega roka po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če je delavec v odpovednem roku hujše kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
ZIZ člen 38, 65, 38, 65. ZPP člen 154, 154/1, 160, 154, 154/1, 160.
ugovor tretjega - izvršilni stroški
Ko sodišče prve stopnje zavrne ugovor tretjega, ker je upnik v odgovoru izjavil, da mu nasprotuje (2. odstavek 65. člena ZIZ), se odločitev o stroških ugovora pridrži za končno odločbo v pravdi, ki jo začne tretji za ugotovitev, da je izvršba na obravnavani predmet nedopustna, oziroma do izteka roka 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega, če tretji pravde ne začne (3. odstavek 65. člena ZIZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Ob ugotovitvi, da je zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo devetnajstih delavcev v obdobju trideset dni, je bila tožena stranka dolžna izdelati program razreševanja presežnih delavcev, saj gre za delodajalca, ki zaposluje več kot dvajset in manj kot sto delavcev. Ker tožena stranka tega ni storila, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - škodljivo ravnanje
Kljub temu, da očitano ravnanje (neresnično prikazovanje podatkov prometne nesreče z namenom prejema odškodnine) nima neposredne zveze z delovnim razmerjem tožnika, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je šlo za škodljivo ravnanje, ki je nasprotovalo interesom delodajalca.
ZPP člen 163, 163/4, 313, 313/1, 163, 163/4, 313, 313/1. OZ člen 299, 299/1, 378, 299, 299/1, 378.
pravdni stroški - pravica do povračila pravdnih stroškov - zapadlost terjatve - zamudne obresti - paricijski rok
Ker je obveznost povrnitve pravdnih stroškov za toženo stranko nastala šele z izdajo tega sklepa, terjatev na plačilo pravdnih stroškov ni mogla zapasti do trenutka, ko se je o njih odločilo. Prav tako ni zapadla s tem trenutkom, saj mora sodišče, če v sodbi naloži kakšno dajatev, določiti tudi rok, v katerem se mora izpolniti (1. odstavek 313. člena ZPP). To pa je po prepričanju pritožbenega sodišča obenem tudi rok, ki opredeljuje zapadlost terjatve na plačilo stroškov (prim. 1. odstavek 299. člena OZ). Ni namreč logično, da bi v primeru, ko obveznost plačila nastane z izrekom sodne odločbe (4. odstavek 163. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP), obveznost plačila zapadla pred potekom roka, ki je v tej sodni odločbi opredeljen kot rok za izpolnitev te obveznosti. In ker so zamudne obresti objektivna posledica zamude (378. člen OZ), ta pa, upoštevaje obrazloženo, še ni nastopila, je pritožbeno sodišče moralo zavrniti zahtevo za prisojo zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka.
Sodišče tožnikovemu pooblaščencu na glavni obravnavi ni dovolilo postavljati vprašanj tožniku. ZPP v 2. odstavku 289. člena sicer res določa, da lahko stranka ali pooblaščenec z dovoljenjem predsednika senata neposredno postavljata vprašanja nasprotni stranki, pričam in izvedencem, vendar pa v sodni praksi in teoriji ni nobenega dvoma, da lahko pooblaščenec stranke postavlja vprašanja tudi svoji stranki. S prepovedjo postavljanja vprašanj tožnikovemu pooblaščencu je bila kršena pravica tožnika, da v postopku razjasni dejansko stanje. Tožnik kot prava neuka stranka ni mogel vedeti, katera dejstva so pravno relevantna, da bi jih v svoji izpovedi lahko sam od sebe izpostavil. Tožniku z nezakonitim postopanjem sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3. KPND člen 24, 24/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - drugo ustrezno delo - neustrezno delo
Delodajalec mora v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih. Če ta možnost obstaja, mu je dolžan ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi - vendar le v primeru, če ima zanj ustrezno delo za nedoločen čas. Pri presoji ustreznosti drugega dela je poleg zakonsko določenih kriterijih potrebno upoštevati kriterije iz kolektivnih pogodb, ki veljajo za razporejanje delavcev iz kraja v kraj. Ker je tožena stranka razpolagala le z delom, ki je bilo glede na prebivališče tožnika oddaljeno toliko, da bi pot na delo in z dela trajala več kot dve uri, mu nove pogodbe o zaposlitvi za to delno ni bila dolžna ponuditi.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje pogodbe - rok za vložitev tožbe
Delavec lahko uveljavlja transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ob predhodni zahtevi za odpravo kršitve ves čas trajanja delovnega razmerja ali pa neposredno pred sodiščem v roku 30 dni od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Nepopolna tožba ne more biti predmet presoje o utemeljenosti zahtevka, zato v primeru vložitve nepopolne tožbe sploh ni mogoče presojati verjetnosti obstoja terjatve. Tako tožbo je potrebno vrniti v popravo, o njej ni moč odločati, v kolikor pa je vložnik ne popravi, jo je potrebno zavreči.
pogodba o delu - zakup - višina odškodnine - prosti preudarek
Zmotno pa je stališče pritožnika, da v (vsakem) primeru, ko je zahtevek izkazan po temelju, sporna pa ostane le višina, sodišče zgolj zaradi neizkazane višine ne sme zavrniti zahtevka, ampak mora odločiti o višini po prostem preudarku. Sodišče ima namreč v skladu z določbo 216. člena ZPP pooblastilo, da odloči o višini odškodnine po prostem preudarku le, kadar se višina zneska oziroma količina stvari ne da ugotoviti, ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. V danem primeru pa ni moč zaključiti, da se vrednost oblačil ne da ugotoviti ali bi se dala ugotoviti le z nesorazmernimi težavami.
upravljanje v večstanovanjskih hišah - aktivne legitimacije upravnika - pasivne legitimacije lastnika (najemnika) za plačilo obratovalnih stroškov
Ker je torej tožeča stranka na podlagi določb Pogodbe o upravljanju in Stanovanjskega zakona v pravnem razmerju s toženo stranko kot lastnico stanovanja, ta pa je nanjo prenesla le pooblastilo, da v njenem imenu obračunava in izterjuje stroške od najemnikov in torej proti njim ni niti aktivno legitimirana za uveljavljanje zahtevkov, to pomeni, da v dani pravni in dejanski situaciji lahko v pravdi uveljavlja plačilo stroškov le od lastnice stanovanja.
Ker ni nobenega razloga po katerem bi bilo mogoče stroške nastale z vložitvijo predloga za odlog izvršbe opredeliti kot stroške potrebne za izvršbo, jih tudi ni mogoče naložiti dolžniku.
Tožena stranka je ugovarjala aktivni legitimaciji stečajnega dolžnika, češ da tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj po 1. odstavku 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) lahko vloži poleg upnikov le stečajni upravitelj in ne stečajni dolžnik. Prvostopno sodišče navedenemu ugovoru ni sledilo. Zavzelo je stališče, da je iz celotne ureditve ZPPSL mogoče razbrati, da ima stečajni upravitelj v postopku zlasti vlogo poslovodje in zakonitega zastopnika dolžnika. S takšnim stališčem prvostopnega sodišča se pritožbeno sodišče v celoti strinja.
Pritožbeno sodišče načelno soglaša s pritožnikom, da poravnavanje obveznosti, ki se nanašajo na trajno pogodbeno razmerje, v določenih dejanskih okoliščinah ne povzroči zmanjšanja stečajne mase. Vendar pa je takšne okoliščine potrebno zatrjevati. Tožena stranka pa je trdila le, da bi v primeru, v kolikor ne bi prišlo do sklenitve izpodbijanih asignacij, pogodbo razvezala, predmet leasinga pa odvzela, stečajni dolžnik pa bi bil s tem onemogočen pri nadaljnjem poslovanju. Vendar pa teh svojih trditev ni utemeljila. Ni namreč trdila, kaj predmet leasinga predstavlja v poslovanju tožeče stranke, zakaj bi bila zaradi morebitne odpovedi pogodbe onemogočena pri poslovanju, ali je bila vezana prav na toženo stranko kot leasingodajalca in tako dalje. Tožena stranka tudi ni konkretno trdila, da je šlo za plačila, ki so bila nujna za tekoče poslovanje v smislu določbe 2. odstavka 15. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij.
Prvostopno sodišče je torej pravilno zaključilo, da je podana domneva o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti iz 1. točke 4. odstavka 125. člena ZPPSL. Takšna domneva pa je izpodbojna. Izpodbijati jo mora upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. Ta torej lahko dokazuje, da v času sklenitve izpodbijanih dejanj ni vedel za slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika.
Sodišče lahko izda začasno odredbo le zavarovanje zahtevka (terjatve), ki se uveljavlja ali se bo uveljavljala. Pri izdaji začasne odredbe je treba spoštovati prisilne predpise.
Sodišče ne sme prepovedati sečnje, ki je obvezna po predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z gozdovi.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje na prednostno cesto - izsiljevanje prednosti - točka optimalne vidljivosti - točka optimalne preglednosti
Glede na obdolženkin zagovor, da oškodovanca pred zavijanjem na levo na prednostno cesto ni videla, čeprav se je pred tem s svojim vozilom popolnoma ustavila pred voznim pasom proti Zagorju ter pogledala levo in desno, je bistveno vprašanje, kje je bila za obdolženko, ki se je torej vključevala iz neprednostne na prednostno cesto, točka optimalne vidljivosti (voznik, ki se vključuje iz neprednostne na prednostno cesto, se je namreč dolžan postaviti na točko optimalne vidljivosti) ter ali je iz te točke oškodovanca glede na njegovo hitrost in oddaljenost od predmetnega križišča v trenutku obdolženkinega speljevanja, lahko videla.
Vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ne zadošča za odškodninsko odgovornost toženca, saj lahko ta za zavarovanje svojih premoženjskih pravic in interesov ubere katerokoli izmed pravnih poti, ki mu jih na razpolago daje pravni red. Tudi morebiten neugoden izid kazenskega postopka ne more avtomatično pomeniti toženčeve odškodninske odgovornosti, saj bi, če bi bilo uveljavljanje varstva pravic obremenjeno s potencialno grožnjo nastopa odškodninsko pravnih posledic za primer neuspeha v postopku, to privedlo do izničenja varstva pravic in s tem posledično do izničenja samih pravic. Toženčevo protipravno ravnanje pa je lahko podano, če se kljub zavrženju ovadbe, da je storil kaznivo dejanje krive ovadbe, v pravdnem postopku po izvedenem dokaznem postopku izkaže,saj je ob naznanitvi kaznivega dejanja vedel, da to dejanje ni bilo storjeno, saj takšna naznanitev predstavlja nedopusten poseg v pravice osebnosti, ki lahko pogojuje razžalitev časti in dobrega imena in posledično škodo. Pomeni krnitev osebnega dostojanstva vsakogar, ki je izpostavljen neresnični oziroma krivi ovadbi, saj gre za trditve o dejanju, ki je izpostavljen neresnični oziroma krivi ovadbi, saj gre za trditve o dejanju, ki je zavržno v vsaki pravno urejeni družbi.