Pri odločanju o zvišanju preživnine je potrebno ugotoviti in opredeliti otrokove potrebe v denarju, ker je to ob možnosti staršev prvo izhodišče za določitev preživnine.
Pritožbe proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe in njenem delnem nadaljevanju ni mogoče šteti kot ugovor po drugem odst. 55. člena ZIP, če se ne nanaša na dejstva, ki so nastala po sklepu o izvršbi.
ZKP člen 70, 70/2, 70/4, 70, 70/2, 70/4. KZJ člen 70, 245, 245/1, 70, 245, 245/1.
postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je obtožencu, ki mu je zagovornik odpovedal pooblastilo, šlo pa je za primer obvezne obrambe po 2. odstavku 70. člena ZKP, odredilo zagovornika po uradni dolžnosti. Ne glede na očitke o nesmotrnosti svojega ravnanja, pa ni bilo dolžno postaviti ravno tistega zagovornika, ki je pooblastilo odpovedal, pač pa se je pri tem pravilno držalo v okviru sodne uprave določenega vrstnega reda odvetnikov.
Ker pomeni začasna odredba poseg v premoženjsko sfero nasprotne stranke v času, ko tožnica še nima v rokah sodbe, morajo biti navedbe o terjatvi in nevarnosti za bodočo izvršbo - verjetno izkazane. Pri denarni terjatvi mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo.
Po I. odstavku 99.člena ZPPSL ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju terjatve po tem, ko so že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka.
Obtožencu je bil po vloženi obtožbi podaljšan pripor iz istega pripornega razloga (3. tč. II. odst. 191. čl. ZKP), ko je sodišče prve stopnje pripor podaljšalo na podlagi II. odst. 265. čl. ZKP, torej po uradni dolžnosti. Zagovornik izpodbija sklep o podaljšanju pripora in se sklicuje na določbi II. odst. 197. čl. ZKP in I. odst. 199. čl. ZKP, češ, da bi moralo sodišče podaljšati pripor po zaslišanju ali pa po predlogu javnega tožilca, česar pa ni storilo.
Sodišče druge stopnje je ocenilo, da se navedeni dve določbi nanašata na povsem drugačno situacijo. Prva je upoštevana pri podaljšanju pripora po preteku enega meseca v fazi preiskave, druga pa ob odreditvi in ne ob podaljšanju pripora po vloženi obtožbi. Določba II. odst. 265. čl. ZKP pa se nanaša na preizkus po uradni dolžnosti o tem, ali so priporni razlogi, iz katerih je obtoženec v priporu pred vložitvijo obtožnice še podani. Gre torej za primer, ko javni tožilec v obtožnici ne predlaga podaljšanja pripora, zato tudi senat sodišča prve stopnje ni vezan na predhodno zaslišanje oziroma mnenje javnega tožilca o podaljšanju pripora. Pritožba zagovornika je bila iz navedenih razlogov kot neutemeljena zavrnjena.
Upnik je dolžniku izročil akceptni nalog v zavarovanje obveznosti po komisijski pogodbi. Obveznost po tej pogodbi je izpolnil, dolžnik pa mu akceptnega naloga ni vrnil. V postopku za izdajo začasne odredbe, s katero je upnik zahteval prepoved vnovčitve akceptnega naloga, je dolžnik zatrjeval, da sta se upnik in dolžnik naknadno dogovorila, da se sporni akceptni nalog uporabi za poravnavo drugih upnikovih obveznosti do dolžnika. Verjetnosti teh svojih trditev upnik ni uspel dokazati, zato je sodišče dolžnikov ugovor zoper izdano začasno odredbo utemeljeno zavrnilo.
Kaznivo dejanje umora ni storjeno v silobranu niti ne v prekoračenem silobranu, če žrtev drži v levi roki nož, ne da bi bilo ugotovljeno, da je z njim kakorkoli ravnala napadalno, medtem ko se je z desno roko branila s tem, da je prijela celo za revolver, vendar je bila s tem ustreljena, kar kaže na izrazito obrambno ravnanje žrtve. Če bi bila napadalna, potem bi v tem času lahko z nožem, ki ga je držala v levi roki, napadalca tudi napadla. O napadu samem tudi sam storilec kaznivega dejanja ne govori ničesar.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno uporabilo procesno sankcijo iz V. odstavka 83. člena ZPP in razveljavilo sklep o izdaji začasne odredbe, saj je šele s sklepom iz I. odstavka tega člena naložilo tožnici popravo firme tožene stranke. Če bo tožeča stranka popravila predlog (in tožbo), bo sodišče s sklepom na podlagi členov 347 in 342 ZPP popravilo tudi sklep o začasni odredbi. Zoper sklep, s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti po členu 83 ZPP, pa ni dovoljena posebna pritožba - IV. odstavek cit. člena.
Obtoženec je storil kaznivo dejanje ponarejanja denarja po IV. odstavku 168. člena KZ SFRJ v zvezi s 4. členom Ustavnega zakona RS, ker je vedoč, da gre za ponarejen denar, ko je le-tega izročil drugi osebi kot nagrado za uslugo.
zemljiška knjiga - sprememba vrste rabe - poočitba spremembe rabe - podatki zemljiškega katastra - naznanilni list
Poočitbo delitve in spremembe vrste rabe v zemljiški knjigi na podlagi naznanilnega lista, izdelanega v zvezi z opravljeno rekonstrukcijo ceste, je v zemljiški knjigi dopustno dovoliti samo na podlagi pravnomočne odločbe geodetskega organa, ker gre za vzdrževanje zemljiškega katastra po določbah čl. 24 - 32 ZZK.
Toženka, ki se samostojno ukvarja s trgovsko dejavnostjo, odgovarja za škodo, ki jo je z vnovčenjem ukradenih čekovnih blanketov povzročil tožnici delavec, zaposlen pri toženi stranki.
nagrada izvedenca - izvedenina - stroški izvedenca
Višino nagrade za izvedenčevo delo določi sodišče glede na zahtevnost in obsežnost izvedenčevega mnenja ter glede na čas, ki ga je izvedenec uporabil za svoje delo.
Visoka stopnja alkoholiziranosti storilca kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa ne opravičuje ocene, da gre za manj nevarno dejanje in storilca, kot podlaga za izrek pogojne obsodbe.
Ker obdolženka ni nastopala v disciplinskem postopku kot oseba, navedena v čl. 210/I KZ RS, ni podlage za ugotovitev, da bi lahko po krivem izpovedala, zato tudi svoje izpovedbe pred sodiščem združenega dela glede na izpovedbo, ki je v disciplinskem postopku ni dala, ni mogla spremeniti.
Stanovanje, adaptirano v času trajanja zakonske zveze, predstavlja skupno premoženje zakoncev, čeprav je toženka sama organizirala dela, najela in plačevala delavce ter pridobila ugodne kredite.
Ker je obdolženec med zaslišanjem priče le-tej dejal, da laže, bi bila upravičena tožilka ta priča, ne pa njen mož, zato je bilo treba zasebno tožbo v tem delu zavrniti na podlagi 2. točke 349. člena ZKP v zvezi s 5. točko 1. odstavka 364. člena ZKP.
Potrebno bo ugotoviti, ali gre za samostojno obveznost toženca do tožnika ali za njun sporazum o nadomestni izpolnitvi prej dogovorjene obveznosti toženca do tožnika.
Toženec, ki trdi, da ima pravico hoditi in voziti po zemljišču tožnika v zvezi z zahtevkom tožnika na opustitev hoje in voženj po njegovem zemljišču, mora dokazati, da je pridobil tako pravico, s katero je omejena lastninska pravica tožnika na nepremičnini, s pravnim poslom ali priposestvovanjem.