Pri odločanju o zvišanju preživnine je potrebno ugotoviti in opredeliti otrokove potrebe v denarju, ker je to ob možnosti staršev prvo izhodišče za določitev preživnine.
Pritožbe proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe in njenem delnem nadaljevanju ni mogoče šteti kot ugovor po drugem odst. 55. člena ZIP, če se ne nanaša na dejstva, ki so nastala po sklepu o izvršbi.
ZKP člen 70, 70/2, 70/4, 70, 70/2, 70/4. KZJ člen 70, 245, 245/1, 70, 245, 245/1.
postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je obtožencu, ki mu je zagovornik odpovedal pooblastilo, šlo pa je za primer obvezne obrambe po 2. odstavku 70. člena ZKP, odredilo zagovornika po uradni dolžnosti. Ne glede na očitke o nesmotrnosti svojega ravnanja, pa ni bilo dolžno postaviti ravno tistega zagovornika, ki je pooblastilo odpovedal, pač pa se je pri tem pravilno držalo v okviru sodne uprave določenega vrstnega reda odvetnikov.
Upnik je dolžniku izročil akceptni nalog v zavarovanje obveznosti po komisijski pogodbi. Obveznost po tej pogodbi je izpolnil, dolžnik pa mu akceptnega naloga ni vrnil. V postopku za izdajo začasne odredbe, s katero je upnik zahteval prepoved vnovčitve akceptnega naloga, je dolžnik zatrjeval, da sta se upnik in dolžnik naknadno dogovorila, da se sporni akceptni nalog uporabi za poravnavo drugih upnikovih obveznosti do dolžnika. Verjetnosti teh svojih trditev upnik ni uspel dokazati, zato je sodišče dolžnikov ugovor zoper izdano začasno odredbo utemeljeno zavrnilo.
Obtožencu je bil po vloženi obtožbi podaljšan pripor iz istega pripornega razloga (3. tč. II. odst. 191. čl. ZKP), ko je sodišče prve stopnje pripor podaljšalo na podlagi II. odst. 265. čl. ZKP, torej po uradni dolžnosti. Zagovornik izpodbija sklep o podaljšanju pripora in se sklicuje na določbi II. odst. 197. čl. ZKP in I. odst. 199. čl. ZKP, češ, da bi moralo sodišče podaljšati pripor po zaslišanju ali pa po predlogu javnega tožilca, česar pa ni storilo.
Sodišče druge stopnje je ocenilo, da se navedeni dve določbi nanašata na povsem drugačno situacijo. Prva je upoštevana pri podaljšanju pripora po preteku enega meseca v fazi preiskave, druga pa ob odreditvi in ne ob podaljšanju pripora po vloženi obtožbi. Določba II. odst. 265. čl. ZKP pa se nanaša na preizkus po uradni dolžnosti o tem, ali so priporni razlogi, iz katerih je obtoženec v priporu pred vložitvijo obtožnice še podani. Gre torej za primer, ko javni tožilec v obtožnici ne predlaga podaljšanja pripora, zato tudi senat sodišča prve stopnje ni vezan na predhodno zaslišanje oziroma mnenje javnega tožilca o podaljšanju pripora. Pritožba zagovornika je bila iz navedenih razlogov kot neutemeljena zavrnjena.
Ker pomeni začasna odredba poseg v premoženjsko sfero nasprotne stranke v času, ko tožnica še nima v rokah sodbe, morajo biti navedbe o terjatvi in nevarnosti za bodočo izvršbo - verjetno izkazane. Pri denarni terjatvi mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo.
Po I. odstavku 99.člena ZPPSL ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju terjatve po tem, ko so že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka.
Kaznivo dejanje umora ni storjeno v silobranu niti ne v prekoračenem silobranu, če žrtev drži v levi roki nož, ne da bi bilo ugotovljeno, da je z njim kakorkoli ravnala napadalno, medtem ko se je z desno roko branila s tem, da je prijela celo za revolver, vendar je bila s tem ustreljena, kar kaže na izrazito obrambno ravnanje žrtve. Če bi bila napadalna, potem bi v tem času lahko z nožem, ki ga je držala v levi roki, napadalca tudi napadla. O napadu samem tudi sam storilec kaznivega dejanja ne govori ničesar.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno uporabilo procesno sankcijo iz V. odstavka 83. člena ZPP in razveljavilo sklep o izdaji začasne odredbe, saj je šele s sklepom iz I. odstavka tega člena naložilo tožnici popravo firme tožene stranke. Če bo tožeča stranka popravila predlog (in tožbo), bo sodišče s sklepom na podlagi členov 347 in 342 ZPP popravilo tudi sklep o začasni odredbi. Zoper sklep, s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti po členu 83 ZPP, pa ni dovoljena posebna pritožba - IV. odstavek cit. člena.
Prispevek zapustnikovega sina k povečanju zapustnikovega premoženja je potrebno ugotavljati ne glede na eventuelne koristi, ki jih je potomec imel od uživanja premoženja za časa zapustnikovega življenja.
stanovanjsko najemno razmerje - javni pravobranilec kot zakoniti zastopnik družbeno politične skupnosti
Stanovanjsko najemno razmerje je vrsta obligacijskega razmerja in s tem premoženjsko pravnega razmerja. V sporu iz takšnega razmerja zastopa družbeno politično skupnost javni pravobranilec.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Po samem zakonu ni mogoče pridobiti lastninsko pravico na tujem zemljišču, ki je potrebno za redno rabo gradbenega objekta, ki ga je lastnik tega objekta zgradil na svojem zemljišču.
obseg povrnitve gmotne škode - določitev vrednosti iz škodnega dogodka nastale koristi
Če gre tožniku odškodnina, ugotovljena po merilih na dan izdaje sodbe, potem je pravno pravilna tudi odločitev o valoriziranju vrednosti rešenih delov na isti čas. Le tako ugotovljeni denarni znesek je iste realne vrednosti in primerljiv z odškodnino, odmerjeno po členu 189/2 ZOR.
Toženec, ki trdi, da ima pravico hoditi in voziti po zemljišču tožnika v zvezi z zahtevkom tožnika na opustitev hoje in voženj po njegovem zemljišču, mora dokazati, da je pridobil tako pravico, s katero je omejena lastninska pravica tožnika na nepremičnini, s pravnim poslom ali priposestvovanjem.
pritožbeni rok - vrnitev v prejšnje stanje - oškodovanec
V primeru zamude pritožbenega roka oškodovanka nima pravice zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, ker gre ta pravica zgolj obdolžencu glede na določbo čl. 92 ZKP.
ZIP člen 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3, 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3.
začasna odredba - nevarnost - nobena ali neznatna škoda
Tudi pri izdaji začasne odredbe po členu 267 ZIP upnik ni dolžan izkazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da dolžnik z odredbo ne bi pretrpel nobene škode.
Če avtor sam osebno uredi svoje avtorske pravice z izvajalcem, potem ne more mimo avtorja zahtevati plačilo avtorskih pravic še pooblaščena organizacija iz 91/3 člena ZAP.
Visoka stopnja alkoholiziranosti storilca kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa ne opravičuje ocene, da gre za manj nevarno dejanje in storilca, kot podlaga za izrek pogojne obsodbe.
Toženka, ki se samostojno ukvarja s trgovsko dejavnostjo, odgovarja za škodo, ki jo je z vnovčenjem ukradenih čekovnih blanketov povzročil tožnici delavec, zaposlen pri toženi stranki.