POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40615
ZOR člen 600, 614, 614/2, 630, 630/1, 631. ZPP (1977) člen 221a, 295, 385.
gradbena pogodba - pojem gradbe - pogodba o delu - jamčevanje z napake - stvarne napake - prevzem izvršenega dela in obvestitev prevzemnika - grajanje napak - podpis primopredajnega zapisnika - dovoljenost revizije - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravna kvalifikacija ni del dispozitivnega prava.
Če je pogodbeni predmet izdelava in gradnja opreme v obstoječo zgradbo, potem takšne pogodbe ni mogoče pravno kvalificirati kot gradbene pogodbe, temveč kot podjemno pogodbo.
Tožeča stranka (prevzemnik posla) je toženo stranko (naročnika)
pozvala k prevzemu blaga. Tožena stranka je sicer po pogodbi izvršeno delo pregledala in sestavila zapisnik, zapisnika pa potem ni hotela izročiti. Za takšno ravnanje tožena stranka ni navedla kakšnega tehtnega razloga. Zaradi opisanega ravnanja tožene stranke je tožeča stranka zašla v enak položaj, kot če bi tožena stranka stvari sploh ne pregledala. Zato je pravilno, če se v opisanem primeru smiselno uporabi drugi odstavek 614. člena Z-OR. Če tožena stranka noče izročiti zapisnika, velja opravljeno delo za prevzeto.
Ali je tožeča stranka sploh opravila kakšna dela in tudi, ali so opravljena dela imela kakšno pomanjkljivost, je dejstvo, ki je de-l dejanskega stanja. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja pa ni revizijski razlog, zato revizijsko sodišče preizkusa drugostopenjske sodbe v tej smeri ne opravi (tretji odstavek 385. člena ZPP 1977).
ZOR člen 380, 380/1, 387.ZPP člen 183, 183/1, 300, 300/1.
zavarovanje - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - združitev pravd v skupno obravnavanje - nasprotna tožba
Zahtevek iz zavarovalne pogodbe ni odškodninski zahtevek v smislu prvega odstavka 154. člena ZOR, temveč gre za zahtevek za plačilo z zavarovalno pogodbo določenega (pogodbenega) povračila. Takšen zahtevek pa ne zastara v zastaralnem roku za odškodninske terjatve (376. člen ZOR). Zastaralni rok za zastaranje povračila iz zavarovalne pogodbe, ki ga ima zavarovanec zoper zavarovalnico (897. člen ZOR), zastara po prvem odstavku 380. člena ZOR.
Prvi odstavek 300. člena ZPP dovoljuje združitev pravdnega postopka iz tožbe s pravdnim postopkom iz nasprotne tožbe v skupno obravnavanje. Po prvem odstavku 300. člena ZPP odloči sodišče samo, ali bo zadevi združilo v skupno obravnavanje. Tako ravna le, če je združitev zadev gospodarna. Stranka pravdnega postopka zoper odločitev v nobenem primeru nima pravnega sredstva. ZPP torej ne vsebuje zakonske določbe, iz katere bi bilo vsaj posredno mogoče sklepati, da mora sodišče združiti postopek iz tožbe in postopek iz nasprotne tožbe v skupno obravnavanje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06721
URS člen 14, 22.ZOR člen 189, 189/2, 200, 203, 324.OZ člen 299. ZPOMZO-A.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zapadlost terjatve - valorizacija odškodnine - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
V zvezi z izvajanjem revizije o zapadlosti terjatev za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se sodišče v celoti strinja s tem, da pride tožnik v zamudo tedaj, ko obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik zahteva od njega, naj izpolni obveznost (324. člen ZOR oziroma 299. člen sedaj veljavnega OZ). Toda vse navedeno pri doslej uveljavljeni sodni praksi ni učinkovalo na datum, od katerega so sodišča prisojala zamudne obresti. V 189. členu ZOR, ki opredeljuje obseg povrnitve gmotne škode in se uporablja tudi za nepremoženjsko škodo, je v drugem odstavku predpisano, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne odreja kaj drugega. Zakon kaj drugega ne odreja. To določilo je povzročilo, da je v času naglo naraščajoče inflacije in hiperinflacije prišlo do spremembe dotlej uveljavljene sodne prakse, ker so bile obresti daleč pomembnejše od glavnice in so porušile vsa vrednostna razmerja.
Tudi po letu 1993, ko zakonodajalec kljub poteku roka iz Ustavnega zakona za izvedbo Ustave (UZIUS, Ur. l. RS, št. 33/91-I) ni sprejel ustrezne obligacijske zakonodaje, sodišča niso spremenila sodne prakse, vse do uveljavitve OZ in Zakona o predpisani obrestni meri in temeljni obrestni meri (ZPOMZO, Ur. l. RS, št. 45/95 in ZPOMZO - A, Ur. l. RS, št. 109/2001). Tako je pričakovati, da bodo sodišča ob uzakonjeni 8-odstotni obrestni meri zamudnih obresti (začasno sicer 13,5-odstotni obrestni meri) in prenehanju obrestovanja, ko vsota zapadlih obresti doseže glavnico, od 1.1.2002 dalje spet priznavala zamudne obresti za denarne terjatve za nepremoženjsko škodo od uveljavitve terjatve dalje. Priznavanje zamudnih obresti za posamezne konkretne primere pred tem datumom pa ni mogoče, ker bi to porušilo ustaljeno sodno prakso in enakost oškodovancev pred zakonom (14. člen Ustave Republike Slovenije, URS, št. 33/91-I) ter enako varstvo pravic pred sodiščem (22. člen URS). Sodišče mora enake primere obravnavati enako, različne pa različno. Dolgoletna sodna praksa, v kateri so bili enaki primeri obravnavani enako in so bile oškodovancem prisojene zamudne obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, se lahko spremeni in je bilo v zvezi s tem tudi sprejeto načelno pravno mnenje na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 26.6.2002, vendar pa je treba upoštevati, da je sporov, v katerih oškodovanci zahtevajo plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo veliko, njihova obravnava pa je v različnih fazah sodnega (ali izvensodnega) postopka.
CZ člen 270, 270/1-1. Zakon o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač člen 3. Odredba o načinu obračunavanja in plačevanja posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač člen 2, 3, 3/1.
poznejše obračunavanje carine in drugih uvoznih davščin - posebni prometni davek od alkoholnih pijač - zavezanec za plačilo posebnega prometnega davka
Posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač uvoznik ni dolžan plačati ob uvozu in ob prodaji alkoholnih pijač.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21406
ZKP člen 18, 18/1, 420, 420/2, 424, 424/1, 424/2, 427.KZ člen 196, 196/1.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - posredni dokazi - neposredni dokazi - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - ponujanje naprodaj
Z izjemo določbe 2. odstavka 424. člena in 427. člena ZKP velja za zahtevo za varstvo zakonitosti pravilo dispozicije strank, zato vlagatelj s svojimi navedbami v zahtevi določa meje preizkusa izpodbijane odločbe.
Vložnik uveljavlja kršitev določb 22. in 29. člena URS s splošno trditvijo, da so bili dokazi obrambe v celoti zavrnjeni. Pri tem ne navaja ničesar, kar bi omogočilo presojo, da so bili predlagani dokazi v relevantni zvezi s predmetom obravnave in da je bila izkazana zadostna verjetnost, da bo z njimi moč ugotoviti ali izpodbiti obstoj odločilnih ali pomembnih dejstev. Zato v skladu z določilom 1. odstavka 424. člena ZKP ni mogoče ugotavljati, ali zavrnitev dokaznih predlogov obrambe predstavlja upoštevno kršitev določb kazenskega postopka, ki temeljijo na navedenih členih ustave.
Pri ponudbi naprodaj gre za poskus prodaje, kar je izvršitveno dejanje kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ. Gre torej za dokončano dejanje po navedenem členu ne glede na to, da ni prišlo do realizacije prodaje.
Statut Agencije Republike Slovenije za plačilni promet člen 4, 11. Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil Agencije Republike Slovenije za plačilni promet člen 4, 4/4, 25, 25/1, 26, 27, 27/1.
razpis za dodelitev stanovanj - prednostni vrsti red za stanovanja - natečaj - sklenitev najemne pogodbe - pravni status podružnice Agencije RS za plačilni promet
Dokončen sklep o prednostnem vrstnem redu je podlaga, na kateri mora vodja organizacijske enote skleniti najemno pogodbo z delavcem, ki je prvi na prednostni listi.
uporaba svojega jezika v postopku - priče - sodno dejanje - predkazenski postopek - jezik v predkazenskem postopku - uradni zaznamki o zbranih obvestilih občanov
Dejanja, ki jih opravi policija v okviru predkazenskega postopka (148. člen ZKP), ko zbira obvestila, potrebna za kazensko ovadbo, niso sodna dejanja. Zato se zanje ne uporablja določba 1. odstavka 8. člena ZKP, saj se ta nanaša na uporabo svojega jezika pri sodnih dejanjih.
Uradni zaznamki o zbranih obvestilih občanov oziroma njihove izjave v predkazenskem postopku niso dokazi v procesnem smislu.
pripor - ponovitvena nevarnost - posebne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine - sojenje v razumnem roku - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni pravilna trditev, da na okoliščino, ki je povezana s težo kaznivega dejanja, ni mogoče opreti zaključka o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Prav tako je slabo premoženjsko stanje lahko podlaga za oceno njegovega obstoja.
Na zakonitost sklepa o podaljšanju pripora nima nobenega vpliva dejstvo, da je bil član izvenobravnavnega senata sodnik, ki kot predsednik senata vodi kazenski postopek v tej zadevi. Določbi 4. in 5. točke 39. člena ZKP namreč tega položaja ne zajemata.
ZS člen 107, 107/2.ZKP člen 420, 420/2, 421, 421/5.ZUstS člen 50.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep Vrhovnega sodišča
Ker je ZKP v razmerju do ZS lex specialis, na podlagi določbe 2. odstavka 107. člena ZS ni mogoče sklepati, da je zoper odločbo Vrhovnega sodišča, s katero je to odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, dovoljeno pravno sredstvo.Izjema je predpisana le v 5. odstavku 421. člena ZKP.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - odškodninski spor - zavrženje revizije
Z revizijsko navedbo (predlogom), da se "zniža dosojena odškodnina tožeči stranki" (kar je edina revizijska opredelitev predmeta izpodbijanja), revident vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni navedel. Ta predpostavka za dovoljenost revizije zato ni podana.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper nepravnomočen sklep o odreditvi pripora
Sklep o odreditvi pripora ni bil vročen obtožencu, ki je na begu, zato tudi ni postal pravnomočen. Glede na določbo 4. odstavka 420. člena ZKP zato zahteve za varstvo zakonitosti zoper tak sklep ni mogoče vložiti. Poleg tega je zahteva nedovoljena tudi iz razloga, ker obtožencu ni bila vročena pravnomočna odločba o odreditvi pripora, zato rok za njeno vložitev iz 3. odstavka 421. člena ZKP še ni začel teči.
ZGD ureja spregled pravne osebnosti v 6. členu. Namen tega določila je, da pod določenimi pogoji odgovarjajo za obveznosti družbe tudi njeni družbeniki. Odgovornost družbenikov je lahko le solidarna, splošna predpostavka za takšno odgovornost pa je zloraba.
CZ (1976) člen 249, 249/3. ZUS člen 50, 50/2, 51, 74.
obračun carine - začasen uvoz - dokazovanje - bistvena kršitev določb postopka - napačna uporaba materialnega prava
Za stališče, da za dokaz, da je blago v roku vrnjeno v tujino, lahko služijo le listine, predvidene v CZ (1976) in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, potrjene od carinskih organov, ni podlage v zakonu. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo.
povzročitev škode - odgovornost za škodo po živali - krivdna odgovornost lastnika psa - ugriz psa - opustitev nadzorstva - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da se je toženkin pes izmuznil, je logična ugotovitev, da ni poskrbela za ustrezno varstvo in nadzor svojega psa in da je po splošnih načelih o povzročitvi škode odgovorna za povzročeno škodo (prvi odstavek 154. člena ZOR). Za škodo, ki jo povzročijo živali, so se tedaj uporabljala tudi pravna pravila Občnega državljanskega zakonika iz leta 1811, v katerem je posebej navedeno, da je za primer, če žival koga poškoduje, odgovoren tisti, kdor ga redi (paragraf 1320 ODZ). Ker toženka ni dokazala, da je njenega psa dražila ali izpodbodla tožnica, ki je hodila z možen, ki je vodil manjšega psa na povodcu, ni nobenih razlogov za trditev, da je soodgovorna za nastalo škodo. Javni red pač zahteva, da je treba pse voditi na povodcu, kar je tožnica upoštevala, toženka pa ne.
glavna obravnava - priče - oprostitev dolžnosti pričanja - smrt privilegirane priče - branje zapisnika o izpovedbi privilegirane priče
Po odločbi senata se smejo na glavni obravnavi prebrati zapisniki o prejšnjem zaslišanju prič, ki so oproščene dolžnosti pričanja (236. člen ZKP), če so zaslišane osebe umrle. Zapisnike o njihovih izpovedbah sodišče ne izloči iz spisov in sme nanje opreti svojo odločbo.
CZ (1976) člen 249, 249/3. ZUS člen 50, 50/2, 51, 74.
obračun carine - začasen uvoz - dokazovanje - bistvena kršitev določb postopka - napačna uporaba materialnega prava
Za stališče, da za dokaz, da je blago v roku vrnjeno v tujino, lahko služijo le listine, predvidene v CZ (1976) in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, potrjene od carinskih organov, ni podlage v zakonu. Sodišče je zato napačno uporabilo materialno pravo.
Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena po preteku treh mesecev od vročitve pravnomočne odločbe obsojencu (3.odstavek 421. člena ZKP), jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1.URS člen 22, 23, 25.
pooblaščenci po ZPP - zastopanje strank v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tako kot revizija, je tudi obnova postopka izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko je bila že izčrpana pravica iz 25. člena URS, in je postala odločba že pravnomočna. Ker je v tretjem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99) določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, pooblaščeni F. M., univ. dipl. prav., pa te lastnosti nima, ne more zastopati tožeče stranke. V četrtem odstavku 86. člena ZPP je sicer navedena izjema, ki omogoča, da pravdna stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nastopa brez pooblaščenca, če ima opravljen pravniški državni izpit, toda konkretni primer ne spada med navedeno izjemo. V danem primeru se ne zatrjuje, da ima tožeča stranka opravljen pravniški državni izpit, in po pravnem mnenju, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije na občni seji dne 26. junija 2002 sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. V danem primeru se zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit pooblaščenec tožeče stranke, kar pa ni merodajno, ker ne opravlja odvetništva po 1. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv, Ur. l. RS, št. 24/96-24/2000).