ZPP člen 2, 154, 165, 165/1, 165/2, 338, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 358. ZTLR člen 28, 70, 70/1.
posest – nepremičnina – pravna oseba – občina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – stroški postopka
V skladu s prvim odstavkom 70. člena ZTLR je posest opredeljena kot neposredna dejanska oblast nad stvarjo, vendar pa tega pojma ne gre razumeti dobesedno v smislu, da posest pomeni vsakodnevni fizični stik s stvarjo, bistveno je namreč, da je posestnik v položaju, da lahko posest izvaja. Posebej izrazito se to kaže ravno pri posesti nepremičnin, specifičen pa je posestni položaj tudi v primeru pravnih oseb. Že po sami naravi stvari o posesti občine ne moremo govoriti v smislu neposredne fizične oblasti nad sporno nepremičnino, izvrševanje dejanske oblasti pravne osebe nad stvarjo se namreč lahko manifestira le skozi ravnanja, ki jih sproži v okviru svojega delovanja. Kot oblastvena ravnanja tožene stranke v tem smislu je gotovo šteti njeno prizadevanje za komunalno ureditev sporne nepremičnine kot ceste; da lahko govorimo o posesti tožene stranke na sporni nepremičnini tako zadošča že dejstvo, da je sporno pot asfaltira in uredila ulično razsvetljavo, nedvomno pa izvrševanje posesti pomeni tudi skrb za redno vzdrževanje sporne ceste in zatorej ni mogoče slediti pritožbi, ki v zvezi s slednjim meni drugače. Nenazadnje pa občina, katere naloga je, da na lokalni ravni zadovoljuje interese ožje družbene skupnosti, posest izvršuje tudi preko posameznikov, ki jih v takšno skupnost združuje, saj ne more biti nobenega dvoma, da je komunalna ureditev ceste zaradi dostopa ravnanje v splošnem interesu celotne skupnosti, iz tega razloga pa tudi kot posestnika sporne nepremičnine ni mogoče obravnavati vsakega individualnega stanovalca v predmetni soseski, četudi ti sporno pot vsakodnevno uporabljajo, tako da za potrebe dostopa do svojih nepremičnin izvršujejo hojo in vožnjo. Združevanje zadovoljevanja istovetnih individualnih interesov posameznih članov družbene skupnosti namreč preraste v splošni interes te skupnosti, organizirane kot občine in v tem smislu je tudi izvrševanje posesti z uporabo sporne poti potrebno razumeti kot ravnanje v njeni sferi.Ker v predmetni zadevi ne gre zgolj za denarne zahtevke, uspeha pravdnih strank ni mogoče oceniti upoštevajoč vrednost spornih zahtevkov, kot so ti opredeljeni v denarnem znesku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056827
SPZ člen 70, 70/3, 70/4, 70/5. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37.
lastninska pravica več oseb – solastnina – način delitve solastnine – odlog delitve solastnine– navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota – smiselna uporaba določb ZPP
Pavšalno sklicevanje pritožnice na slabe trenutne tržne razmere in njeno laično predvidevanje, da bodo čez eno leto cene na trgu višje, ne izkazujejo njenega močnejšega interesa oziroma to ne zadošča za odlog delitve solastnine po 3. odstavku 70. člena SPZ.
O oprostitvi plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi ZST-1, kar je nepravilno, saj ZST-1 v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, torej po ZST. Kljub temu je odločitev pravilna, saj se zakona vsebinsko v tem delu ne razlikujeta.
dobra vera - zaupanje v zemljiško knjigo -pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje - konkurenca dveh pridobitnih naslovov - nacionalizacija
Če je kvalificirani posestnik posedoval nepremičnino toliko časa, kolikor je potrebno za priposestvovanje, pred nacionalizacijo, je pridobil lastninsko pravico na teh nepremičninah s priposestovanjem, čeprav so te nepremičnine kasneje postale družbena lastnina.
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje samo poštena oz. dobroverna oseba. V dobri veri je lahko le tisti, ki ne ve oz. mu ni treba vedeti, da stanje vpisa v zemljiški knjigi ni točno. Ker toženci ob vrnitvi podržavljene nepremičnine in ob dedovanju niso bili v dobri veri, se mora njihova na podlagi odločbe o denacionalizaciji pridobljena lastninska pravica umakniti priposestvovani lastninski pravici tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056831
SPZ člen 43, 44, 99. ZTLR člen 28. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 181, 189, 274, 337. sodišče : 3.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – ugotovitvena tožba – pravni interes – obstoj pravde - litispendenca – zavrženje tožbe
Ker sta toženca s pravnomočno sodbo v drugi zadevi dokazala, da sta lastnika spornega dela parcele, kjer je tožnik zatrjeval vznemirjanje in torej tožnik ni lastnik tega dela, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.
Če je bilo stanovanje, ki je bilo predmet navedene prodajne pogodbe, izvzeto iz nacionalizacije (posledično tudi ni moglo biti predmet denacionalizacije), tožnica v nobenem primeru ne more biti zainteresirana oseba za uveljavljanje ničnosti kot pravna naslednica denacionalizacijskega upravičenca. Neodpravljivo nesklepčen tožbeni zahtevek se zavrne.
povrnitev škode –vzročna zveza – posebne lastnosti oškodovanca – teorija adekvatne vzročnosti
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da vsa škoda izvira iz samega škodnega dogodka. Upoštevati je treba, da škodni dogodek sam po sebi ne predstavlja posebnega dogodka, s katerim se ljudje ne bi srečevali v vsakdanjem življenju (na primer pri vstopanju ali sestopanju iz avtobusa, pri športu, v službi, domačem okolju itd), saj takšne dogodke vsakodnevno doživljamo brez škodnih posledic. Škoda pri tožniku je posledica delovanja dveh časovno prepletenih vzrokov: škodnega dogodka in tožnikove predhodne okvare kolenskega sklepa. Ključna pa je ugotovitev izvedenke, da bi že pri običajni obremenitvi desnega kolena pri tožniku prišlo do enakih škodnih posledic.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba o preživljanju otrok – nujno preživljanje – regulacijska začasna odredba – izjemen ukrep
Tudi v postopkih v družinskih razmerjih morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj na nujne primere, tiste, ko sodišče ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 57, 58.
začasna odredba – odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost postopka – možnost obravnavanja
Glede na določbe ZIZ postane postopek za izdajo začasne odredbe praviloma kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. To pa ne pomeni, da je ravnanje sodišča, če se odloči, da bo izvajalo kontradiktorni postopek že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe in dolžniku pošlje predlog v odgovor, nepravilno. Če pa se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe oprlo na trditve in dokaze dolžnika v odgovoru na predlog, ne da bi upnika seznanilo z dolžnikovim odgovorom in mu ni dalo možnost nanj odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
dedna sposobnost - dedna nevrednost – dokazovanje – negativno dejstvo - napotitev na pravdo
Dedna nevrednost je izjema od splošnega pravila, da dedič ima dedno sposobnost. Dejstva, ki jih za odvzem sposobnosti dedovanja po zapustniku predvideva zakon, mora dokazati tisti, ki dedno nevrednost uveljavlja. Po logiki stvari drugačna odločitev ni možna, saj negativnega dejstva - da ne obstajajo razlogi za dedno nevrednost – ni mogoče dokazovati oz. bi bilo tako dokazovanje neprepričljivo.
povrnitev škode – škoda iz prometne nesreče v tujini – odgovornostna zavarovalnica – pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju – predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka
V 42.j členu ZOZP je določeno, da oškodovanec lahko na odškodninski urad naslovi svoj odškodninski zahtevek, ko sta izpolnjena pogoja navedena v tem členu. V 42. k členu ZOZP pa je določen način izvrševanja odškodninskega zahtevka iz 42.j člena ZOZP. Iz citiranih določil ne izhaja, da bi imel oškodovanec pravico s tožbo zahtevati plačilo odškodnine od odškodninskega urada. Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – poškodba pri izvajanju vojaške vaje – tek po hribu navzgor – nevarna dejavnost
Vaja, pri kateri je prišlo do poškodbe tožnika, torej kratek tek po hribu navzgor z zaleganjem po naravnem travnatem terenu s posameznimi neravninami (tudi luknjami), brez dodatnih ovir, pri čemer hitrost ni bistven element vaje, niti ni smer v naprej določena, sama po sebi ni nevarna dejavnost. Tudi konkretne okoliščine, da so bili vojaki opremljeni s popolno vojaško opremo težko od 10 do 11 kg in da so vajo izvajali neprostovoljno, niso povečevale nevarnosti te vaje do takšne mere, da bi ta vaja za povprečnega vojaškega obveznika predstavljala neobičajno, nadpovprečno tveganje za nastanek škode.
ZPP člen 214, 358, 358/1, 358/1-2, 358/1-3, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 190, 197. SZ-1 člen 24.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi– zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – seja pritožbenega sodišča – drugače ugotovljeno dejansko stanje na drugi stopnji – neupravičena pridobitev – izdatek za drugega – obogatitev najemnika - verzija – aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Sodbe v postopku v sporih mahne vrednosti ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa lahko skladno z 2. odstavkom istega člena v zvezi z 2. in 3. točko 1. odstavka 358. člena ZPP senat sodišča druge stopnje na seji ugotovi drugačno dejansko stanje, kot sodišče prve stopnje, če je zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja posledica zmotne uporabe materialnega prava.
Odločilno pravno relevantno dejstvo za odločitev, ali je tožeča stranka aktivno legitimirana, da v svojem imenu in za svoj račun zahteva plačilo terjatve od tožene stranke – najemnika stanovanja, je torej dejstvo, ali je tožeča stranka plačala dolg iz svojih lastnih sredstev.
Določba 197. čl. OZ (izdatek za drugega) v ničemer ne pogojuje pravice povračila z zmoto plačnika.
delež na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju – okoliščine, ki vplivajo na velikost deleža na skupnem premoženju – obveznosti po prenehanju izvenzakonske skupnosti
Vsi izdatki po prenehanju izvenzakonske skupnosti pravdnih strank leta 2004, četudi mu nastajajo, ker mora kriti še obveznosti tožnice, namreč ne vplivajo na spremembo lastninskih deležev na nepremičnini, ampak ima tožnik zgolj obligacijski zahtevek nasproti tožnici, v kolikor meni, da mu nastaja strošek, za katerega je sicer odgovorna tožnica.
Krog dedičev, ki dedujejo denacionalizirano premoženje, je določen s 1. odst. 78. člena ZDen. Ta člen določa, da se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, torej sklepa o dedovanju. To pomeni, da so dediči osebe, ki so bile žive ob pravnomočnosti odločbe o dedovanju, če pa zapuščinski postopek ni bil izpeljan, ker ni bilo premoženja zapustnika, pa osebe, ki so bile žive ob smrti zapustnika.
Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, ne ločuje posamezne vrste vpisov in torej ta prepoved učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo) in spremembe v zemljiški knjigi pri nepremičninah, kjer je takšna zaznamba.
prometna nezgoda v tujini – povzročitelj nezgode tujec – vozilo, zavarovano pri tuji zavarovalnici - oškodovanec slovenski državljan – pooblaščenec odgovornostne zavarovalnice
Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.
Če je tožnikova škoda v tem, da več let ne more voziti osebnega vozila in mora zato za vožnje plačevati drugim osebam, tožba ni nepopolna, če tožnik navede osebe, katerim je za vožnje plačeval in mesečne zneske ter skupne zneske plačila za vožnje. Ni potrebno, da bi tožnik za vsakodnevne vožnje v tožbi navedel še vse relacije, pri čemer gre za daljše večletno časovno obdobje. Zaradi pomanjkanja navedb o vrsti in relacijah vsakodnevnih voženj tožba ni nepopolna, da bi jo sodišče lahko zavrglo v skladu z določilom 108. člena ZPP.