Pogodbeni dogovor o pogodbenih obresti in njihovi obrestni meri se, upoštevajoč drugačen pravni temelj nastanka obveznosti zamudnih obresti, ne more avtomatično raztezati na zamudne obresti oziroma ga ni mogoče interpretirati tako, da vsebuje tudi dogovor o obrestni meri zamudnih obresti, če je ta višja od tiste, predpisane z zakonom.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločilna dejstva - protispisnost - darilna pogodba - oblika - realni kontrakt - posest nepremičnine - pridobitni način
Če sodišče odločitev o odločilnem dejstvu opre izključno na trditev o nekem procesnem dejanju (konkretno: izročitev originalnih listin sodišču), stranka pa v resnici takšnega procesnega dejanja ni opravila (konkretno: predložila je fotokopije - kar je v konkretnem primeru odločilnega pomena) je podana absolutna bistvena kršitev protispisnosti.
ZPP člen 8, 212, 213, 213/2, 254, 254/2, 254/3.ZOR člen 18, 376, 376/1.
zastaranje - dokazovanje - postavitev novega izvedenca - odškodninska terjatev - subjektivni zastaralni rok skrbnost - zaključek zdravljenja
Po ustaljeni sodni praksi je sestavni del ocene, kdaj je oškodovanec zvedel za škodo, presoja, ali je po nastopu škodnega primera ravnal s potrebno skrbnostjo, torej tako, da mu ni mogoče očitati malomarnosti (primerjaj s prvim odstavkom 18. člena ZOR). Ob takšnem izhodišču je odločilno, kdaj bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera moral in mogel vedeti za obseg škode, ne pa, kdaj se je to dejansko zgodilo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti
Utemeljen je očitek v zahtevi za varstvo zakonitosti, da glede odločilnega dejstva - v kolikšnem obsegu je invalidnost tožeče stranke posledica prometne nesreče z dne 20.9.1997 - obstaja nasprotje med razlogi sodbe. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izvedenec dr. B. P. ob oceni invalidnosti, ki jo ocenil z 2,5 %, upošteval 10 % udeležbo prometne nesreče, je v protislovju z njegovimi nadaljnjimi argumenti, da "je izvedenec v podani prvi dopolnitvi mnenja tožnikovo invalidnost ocenil z maksimalnim možnim odstotkom, to je 2,5 %, pri tem pa sam ni opravil matematičnega izračuna 10 % vpliva nezgode, niti tega ni storil v naslednji dopolnitvi mnenja"; in da drugačen zaključek (torej, da je tožeči stranki iz naslova invalidnosti mogoče priznati le 0,25 % zavarovalne vsote) ob pravilni uporabi Tabele tožene stranke ni možen.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta in kontrolna dolžnost sodišča -
Kontrolna dolžnost razpravljajočega sodišča prve stopnje glede opredelitve vrednosti spornega predmeta je bila torej možna in podana le v okvirih določbe 40. člena ZPP/77 (sedaj 44. člena ZPP). Z zamudo opravljena kontrolna dolžnost zato kljub zahtevi Višjega sodišča, ki je razpravljajočemu sodišču posebej naložilo opredelitev vrednosti spornega predmeta, glede dovoljenosti revizije pravdnim strankam ni mogla ponuditi več pravic, kakor jima gredo po omenjeni zakonski določbi.
Razlogi za nedovoljenost revizije proti odločitvi iz rednega postopka veljajo tudi za nedovoljenost revizije proti odločitvi iz obnovitvenega postopka.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - nelogična in neskladne izjave - lažno predstavljanje razlogov
V pospešenem postopku pristojni organ preverja, ali so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede n a zakonske pogoje izhaja, da je prošnja očitno neutemeljena. Pri tem pa pristojni organ med drugim ugotavlja resničnost, logičnost in skladnost navedb prosilca za azil, saj tudi na ta način ugotavlja relevantno dejansko stanje.
ZP člen 55, 55/3, 57, 167, 167/1-4, 252, 253, 253/2.URS člen 22, 23.ZP-1 člen 199.ZKP člen 129.
postopek o prekršku - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - zastaranje izvršitve sankcije - konec teka roka za zastaranje - pravnomočnost - pravnomočnost odločbe o prekršku - načelo zakonitosti - enako varstvo pravic - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja - odločba višjega sodišča o pritožbi - izvršitev odločbe o prekršku
Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem seje pritožbenega sodišča.
pripor - skrajšani postopek - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnega predloga - pogoji za pripor - ponovitvena nevarnost - trajanje pripora - omejitev trajanja pripora v izreku sklepa
Trajanje pripora od vložitve obtožnega predloga do konca glavne obravnave je omejeno z zakonskimi določili (3. odstavek 432. člena ZKP v zvezi z 207. členom ZKP), na katere je izpodbijani pravnomočni sklep o podaljšanju pripora tudi oprt; glede na to ni dvoma, da je bil pripor zoper obdolženca podaljšan za mesec dni in zato sodišču v izreku sklepa tega časa ni potrebno navajati.
Navzlic tesni, dolgotrajni in tudi intimni zvezi, življenjske zveze v konkretnem primeru ni mogoče subsumirati pod pravni standard zunajzakonske skupnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov in iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sojenja - uslužbenec sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge na delegacijo pristojnosti se uvrščajo tudi primeri, ko je stranka postopka delavec sodišča, na katerem se naj bi sodilo v zadevi, vsaj tedaj, če gre za manjše sodišče.
S policistovim vprašanjem osumljencu, ki je na vprašanje odgovoril, uradni zaznamek o razgovoru policistov z osumljencem ni postal zapisnik o zaslišanju, saj je zaslišanje osumljenca pred policisti mogoče opraviti le v navzočnosti zagovornika po določbah zakona, ki veljajo za zaslišanje obdolženca v postopku (od 227. do 233. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Pavšalna in neizkazana trditev, da ima pooblaščenec tožene stranke dobra poznanstva na Okrožnem sodišču v Ljubljani in na Višjem sodišču v Ljubljani ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - vrtec - nadomestitveni stroški
Obstoj ovir za vračanje nepremičnin v naravi po 19. členu ZDen se presoja praviloma po stanju v času vračanja nepremičnin, razen če bi se izkazalo, da gre za nedovoljeno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje.
pripor - podaljšanje pripora - preizkus razlogov za pripor - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Sodišče ob vložitvi obtožnega predloga preizkusi, ali so še podani razlogi za pripor, kar pomeni, da preizkusi, ali še obstaja utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja obdolženca, ali so še dane okoliščine, ki upravičujejo določen priporni razlog in ali je pripor sorazmeren ukrep ter neizogiben za varnost ljudi.
ZP-1 člen 17, 17/3, 27, 27/2, 52, 52/3.ZVCP-1 člen 25, 25/2, 25/4, 190, 190/1-1, 190/5.
prekrški - stek - sankcije za prekršek - enotna sankcija - globa - globa v razponu - globa v določenem znesku - hitri postopek - vožnja z vozilom po cesti
Za prekršek, za katerega je globa predpisana v razponu, se v hitrem postopku izreče najnižja predpisana mera globe in tako dejansko učinkuje enako, kot da bi bila predpisana v določenem znesku; tako se upošteva tudi pri izreku enotne globe za vse prekrške v steku.
nujni delež - sklepčnost tožbe - prikrajšanje nujnega deleža - dedovanje - vrnitev darila - dajatveni in oblikovalni zahtevek - izračunanje nujnega deleža - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - vrednost zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - razpoložljivi del zapuščine
Pravila iz 28. člena ZD za izračun nujnega deleža terjajo ustrezno trditveno podlago, ki je tožnica ni zmogla. Pri prikrajšanju nujnega deleža je tožbeni zahtevek oblikovalne in/ali dajatvene narave, saj je treba zahtevati vrnitev darila v samo zapuščino. Ker iz tožbenih trditev ni izhajala pravna posledica, ki jo je tožnica želela doseči in kateri niti ni ustrezno prilagodila tožbenega zahtevka, je bila njena tožba nesklepčna.