Tožnik opira svoj zahtevek na pravila paulijanske tožbe Š280. in naslednji členi Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št.29/1978 do Uradni list RS, št.87/2002; ZOR)Ć. Na njegovi strani je zato trditveno in dokazno breme v zvezi z dejstvi, ki so podlaga temu tožbenemu zahtevku (prvi odstavek 7. člena ZPP). Osrednje dejstvo, na katerem temelji paulijanska tožba, je pravno dejanje upnikovega dolžnika. Osrednji del tožnikovega trditvenega in dokaznega bremena je zato, razumljivo, da to pravno dejanje vsebinsko opredeli in za svoje trditve ponudi dokaze.
ZTSPOZ člen 95.ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95 člen 3.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - kršitev pogodbe - zavarovalna pogodba - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - dokazno breme - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode - izguba zavarovalnih pravic - povračilo izplačane odškodnine - regres
Po zavarovalnih pogojih (AO-95) obstaja kljub ugotovljeni alkoholiziranosti možnost, da zavarovanec ni dolžan povrniti izplačane odškodnine, če dokaže, da ni kriv za prometno nesrečo ali da njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
Pogodbeni dogovor o pogodbenih obresti in njihovi obrestni meri se, upoštevajoč drugačen pravni temelj nastanka obveznosti zamudnih obresti, ne more avtomatično raztezati na zamudne obresti oziroma ga ni mogoče interpretirati tako, da vsebuje tudi dogovor o obrestni meri zamudnih obresti, če je ta višja od tiste, predpisane z zakonom.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločilna dejstva - protispisnost - darilna pogodba - oblika - realni kontrakt - posest nepremičnine - pridobitni način
Če sodišče odločitev o odločilnem dejstvu opre izključno na trditev o nekem procesnem dejanju (konkretno: izročitev originalnih listin sodišču), stranka pa v resnici takšnega procesnega dejanja ni opravila (konkretno: predložila je fotokopije - kar je v konkretnem primeru odločilnega pomena) je podana absolutna bistvena kršitev protispisnosti.
ZPP člen 8, 212, 213, 213/2, 254, 254/2, 254/3.ZOR člen 18, 376, 376/1.
zastaranje - dokazovanje - postavitev novega izvedenca - odškodninska terjatev - subjektivni zastaralni rok skrbnost - zaključek zdravljenja
Po ustaljeni sodni praksi je sestavni del ocene, kdaj je oškodovanec zvedel za škodo, presoja, ali je po nastopu škodnega primera ravnal s potrebno skrbnostjo, torej tako, da mu ni mogoče očitati malomarnosti (primerjaj s prvim odstavkom 18. člena ZOR). Ob takšnem izhodišču je odločilno, kdaj bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera moral in mogel vedeti za obseg škode, ne pa, kdaj se je to dejansko zgodilo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti
Utemeljen je očitek v zahtevi za varstvo zakonitosti, da glede odločilnega dejstva - v kolikšnem obsegu je invalidnost tožeče stranke posledica prometne nesreče z dne 20.9.1997 - obstaja nasprotje med razlogi sodbe. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izvedenec dr. B. P. ob oceni invalidnosti, ki jo ocenil z 2,5 %, upošteval 10 % udeležbo prometne nesreče, je v protislovju z njegovimi nadaljnjimi argumenti, da "je izvedenec v podani prvi dopolnitvi mnenja tožnikovo invalidnost ocenil z maksimalnim možnim odstotkom, to je 2,5 %, pri tem pa sam ni opravil matematičnega izračuna 10 % vpliva nezgode, niti tega ni storil v naslednji dopolnitvi mnenja"; in da drugačen zaključek (torej, da je tožeči stranki iz naslova invalidnosti mogoče priznati le 0,25 % zavarovalne vsote) ob pravilni uporabi Tabele tožene stranke ni možen.
Navzlic tesni, dolgotrajni in tudi intimni zvezi, življenjske zveze v konkretnem primeru ni mogoče subsumirati pod pravni standard zunajzakonske skupnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov in iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sojenja - uslužbenec sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge na delegacijo pristojnosti se uvrščajo tudi primeri, ko je stranka postopka delavec sodišča, na katerem se naj bi sodilo v zadevi, vsaj tedaj, če gre za manjše sodišče.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - nelogična in neskladne izjave - lažno predstavljanje razlogov
V pospešenem postopku pristojni organ preverja, ali so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede n a zakonske pogoje izhaja, da je prošnja očitno neutemeljena. Pri tem pa pristojni organ med drugim ugotavlja resničnost, logičnost in skladnost navedb prosilca za azil, saj tudi na ta način ugotavlja relevantno dejansko stanje.
ZP člen 55, 55/3, 57, 167, 167/1-4, 252, 253, 253/2.URS člen 22, 23.ZP-1 člen 199.ZKP člen 129.
postopek o prekršku - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - zastaranje izvršitve sankcije - konec teka roka za zastaranje - pravnomočnost - pravnomočnost odločbe o prekršku - načelo zakonitosti - enako varstvo pravic - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja - odločba višjega sodišča o pritožbi - izvršitev odločbe o prekršku
Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem seje pritožbenega sodišča.
pripor - skrajšani postopek - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnega predloga - pogoji za pripor - ponovitvena nevarnost - trajanje pripora - omejitev trajanja pripora v izreku sklepa
Trajanje pripora od vložitve obtožnega predloga do konca glavne obravnave je omejeno z zakonskimi določili (3. odstavek 432. člena ZKP v zvezi z 207. členom ZKP), na katere je izpodbijani pravnomočni sklep o podaljšanju pripora tudi oprt; glede na to ni dvoma, da je bil pripor zoper obdolženca podaljšan za mesec dni in zato sodišču v izreku sklepa tega časa ni potrebno navajati.
Ker toženec ni dokazal, da ni vzročne zveze med njegovo alkoholiziranostjo in nastankom škode, je šlo za njegovo kršitev zavarovalne pogodbe in je povračilni zahtevek zavarovalnice utemeljen.
ZP-1 člen 25, 25/3, 26, 26/7, 156, 156-5.ZOro-1 člen 81, 81/2.
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - obvezen odvzem predmetov - odpustitev sankcije
Sodišče prekorači pravico, ki jo ima po zakonu, če zakon predpisuje kot obvezno stransko sankcijo odvzem predmetov, sodišče pa storilcu predmeta ne odvzame.
ZAzil člen 29, 29/4, 35, 35/2-1, 36-5, 39, 39/2, 42, 42/1-5. ZUS-1 člen 76.
prošnja za priznanje azila - očitno neutemeljena prošnja – neskladja v izjavah prosilca
Tožena stranka je ugotovila številne razlike glede osnovnih podatkov med prvo in drugo prošnjo za azil tožnika, zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljen dvom v resničnost njegovih navedb glede razlogov, zaradi katerih je prosil za azil.
nujni delež - sklepčnost tožbe - prikrajšanje nujnega deleža - dedovanje - vrnitev darila - dajatveni in oblikovalni zahtevek - izračunanje nujnega deleža - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - vrednost zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - razpoložljivi del zapuščine
Pravila iz 28. člena ZD za izračun nujnega deleža terjajo ustrezno trditveno podlago, ki je tožnica ni zmogla. Pri prikrajšanju nujnega deleža je tožbeni zahtevek oblikovalne in/ali dajatvene narave, saj je treba zahtevati vrnitev darila v samo zapuščino. Ker iz tožbenih trditev ni izhajala pravna posledica, ki jo je tožnica želela doseči in kateri niti ni ustrezno prilagodila tožbenega zahtevka, je bila njena tožba nesklepčna.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi žalitve dobrega imena in časti - sodna poravnava v kazenskem postopku
Razlogi, ki stranke vodijo do sklenitve sodne poravnave v kazenskem postopku (sproženem po zasebni tožbi), so lahko različni, obdolženčevo (toženčevo) opravičilo pa še ne pomeni priznanja tistih konkretnih neresničnih ali žaljivih izjav, ki naj bi tožnikoma povzročile duševne bolečine in škodo.
Sklicevanje na celotno vsebino pisnega sestavka, v katerem naj bi bila razžaljena čast in dobro ime tožnika, ne zadošča. Tožnik mora navesti konkretne trditve, ki naj bi bile neresnične in žaljive.
Novela ZPP-A je odpravila dilemo v sodni praksi, ali je treba za fikcijo osebne vročitve vsaj prvo obvestilo o naslednjem poskusu vročitve pustiti osebam, ki so odrasli člani naslovnikovega gospodinjstva oziroma z njeno privolitvijo hišniku ali sosedu.