rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor - prekluzivnost roka
Pritožbeno ni sporno, prav tako pa tak zaključek potrjujejo podatki spisa, da je dolžnik ugovor vložil po preteku 8 dnevnega roka za redni ugovor zoper sklep o izvršbi. Pritožba ne zatrjuje, da bi ugovor temeljil na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi, niti to ne izhaja smiselno iz navedb v pravnem sredstvu, saj dolžnik upnikovo terjatev izpodbija z dejstvi, ki so nastopila pred izdajo sklepa o izvršbi. Ker je dolžnik redni ugovor zoper sklep o izvršbi vložil po preteku 8 dnevnega roka, ga je glede na tretji odstavek 9. člena ZIZ vložil prepozno, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Denarni zahtevek iz delovnega razmerja po prenehanju delovnega razmerja je del spora o (obstoju ali) prenehanju delovnega razmerja, za katerega velja tridesetdnevni rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
ZST-1 člen 11, 12. ZBPP člen 14. ZUPJS člen 10, 18.
oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - vrednost premoženja - mesečni povprečni dohodek na člana družine - premoženjski cenzus - prihranki
ZST-1 podrobnih meril, kdaj so s plačilom sodne takse občutno zmanjšana strankina sredstva, s katerimi se preživlja, ne določa, in zato se v skladu s sodno prakso pri presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev upoštevajo merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in ZSVarPre, ki oba kot relevantno okoliščino, ne pa tudi edino, upoštevata povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, ki znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, ta pa je v času odločanja sodišča prve stopnje znašal 804,36 EUR.
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o povprečnih mesečnih dohodkih tožnice, ki skupaj znašajo 853,68 EUR in glede na ugotovitve o njenem preostalem premoženju, t.j. prihrankov na transakcijskem računu v višini 9.464,88 EUR, ki zadoščajo za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji (2.046,00 EUR), pa je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da do oprostitve plačila sodne takse tožnica ni upravičena.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 197. ZPP člen 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161/4.
izvršilni stroški - solidarni dolžniki - sospornik - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji
Kljub temu, da se terjatev izterjuje od solidarnih dolžnikov, ki so sicer načeloma solidarno odgovorni tudi za s tem povezane stroške, je treba upoštevati, da so s strani upnika priglašeni stroški nastali zgolj v zvezi z opravo izvršbe na nepremičnino, ki je v izključni lasti dolžnice A. A. Stroški, ki nastanejo zaradi izvršbe na nepremičnino v lasti le enega od dolžnikov, tudi po mnenju višjega sodišča predstavljajo stroške, ki jih je na nek način „povzročil“ le dolžnik, na nepremičnino katerega teče izvršba, zato jih ni mogoče naložiti v plačilo drugim (solidarnim) dolžnikom.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00041125
ZUP člen 49, 96, 279, 279/1, 279/1-6.. ZPIZ-2 člen 42.
ničnost upravne odločbe - vročanje
Razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP za izrek odločbe za nično ni podan, če določena nepravilnost v ZUP ali v drugem zakonu ni izrecno določena kot razlog za ničnost6. Ker kršitve, ki jih navaja tožnica niso niti v ZUP, niti v drugem materialnem zakonu določene kot razlog za ničnost, je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke utemeljeno zavrnilo.
Zakonska zahteva pomeni, da mora biti terjatev v kvalificiranih dokaznih listinah opisana tako, da jo je mogoče ločiti od drugih in da ni nobenega dvoma o njej. S tem, ko se je novi upnik v predlogu z dne 31. 1. 2019 priloženih listinah skliceval na terjatvi iz kreditnih pogodb s točno določenimi številkami, čeprav je od teh odstopil in ju uveljavljal v pravdi, ni pa se skliceval na isti terjatvi v sodbi, je zadostil zakonski zahtevi po identifikaciji terjatve v ustreznih dokaznih listinah.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - zamuda roka - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Na podlagi pravilnih ugotovitev, da sporni odpovedi tožnikoma v decembru 2018 nista bili vročeni in da sta bila tožnika o tem, da jima je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 31. 12. 2018, s strani računovodkinje tožene stranke obveščena šele 17. 1. 2019, ko sta preko svojega pooblaščenca prejela tudi kopiji podpisanih izvodov rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi s kopijo vročilnice, je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen zaključek, da je bila tožba 13. 2. 2019 vložena v 30-dnevnem roku iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
nedenarna terjatev - predmeti izvzeti iz izvršbe - pritožbene novote
Pritožbena zatrjevanja o predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ter obstoju okoliščin po 79. členu ZIZ, so pritožbene novote, ki jih pritožnik ne opraviči skladno z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, zato v pritožbenem postopku niso upoštevne.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041386
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f, 97f/2.
vojak - misija - neizrabljen tedenski počitek
S strani tožene stranke sestavljene evidence ne dokazujejo, da je imel tožnik na označene dneve dejansko prosto. Dejstvo, da je v evidencah določen dan označen kot prost obveznosti, ne pomeni, da v sodnem sporu ni dopustno preveriti, ali je bila formalna označba pravilna.
Pripadnik v času, ko ima sestanke z nadrejenim poveljnikom oddelkov, ne more prosto izvajati svojih aktivnosti in razpolagati s svojim časom. Tudi ta opravila omejujejo možnosti delavca za posvečanje svojim osebnim interesom, zato jih ni mogoče opredeliti kot počitek. Glede na Direktivo 2003/88/ES ter dosedanjo sodno prakso SEU vključno z zadevo C-518/15 (Matzak) takšne izjeme med počitkom niso dopustne. To pa pripelje do zaključka, da tožniku tedenski počitek v nepretrganem trajanju 24 ur na misiji ni bil zagotovljen, saj udeležba na sestankih pomeni opravljanje delovnih obveznosti oziroma vsaj čas, ko mora biti pripadnik na razpolago delodajalcu.
ZPP člen 25, 25/1, 47, 47/1, 481, 481/1, 482, 482/2, 483, 484. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - odločanje po pravilih v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - javni sklad - dogovor o krajevni pristojnosti
Okrožno sodišče v Ljubljani pravilno opozarja, da tožeča stranka ni gospodarski subjekt, ampak javni sklad, zato konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarske spore iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Prav tako pravilno sklepa, da njegova pristojnost ni podana niti po določbah 483. in 484. člena ZPP. V tem primeru niti ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada in torej ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona v smislu drugega odstavka 482. člena ZPP. Ker tožeča stranka v tem postopku iztožuje terjatev iz naslova kršitve pogodbe o sofinanciranju kadrovskih štipendij, gre za civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati glede na vrednost spornega predmeta, ker ta ne presega 20.000,00 EUR, okrajno sodišče.
Zmotno pa Okrožno sodišče v Ljubljani meni, da je za odločanje v obravnavanem sporu krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru glede na sedež tožene stranke skladno s prvim odstavkom 47. člena ZPP. Upnik je namreč že v predlogu za izvršbo navedel, da je bila med strankama dogovorjena krajevna pristojnost sodišča v Ljubljani (drugi odstavek 62. člena ZIZ), tej navedbi pa tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00041065
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 2, 7, 339, 339/1, 339/2.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - prispevek zakonca - ugovor nadpolovičnega deleža - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje
V skladu s stališčem novejše sodne prakse je potrebno procesno ravnanje tožene stranke v primeru podanega zgolj ugovora posebnega premoženja ocenjevati upoštevajoč okoliščine posameznega primera, tako da je v primeru, ko tožena stranka svojo pravno tezo, da je sporno premoženje njeno posebno premoženje, utemeljuje z dejanskimi trditvami, ki po svoji naravi izpodbijajo domnevo enakih deležev na skupnem premoženju, potrebno te njene trditve upoštevati v okviru oziroma tudi kot ugovor višjega deleža.
Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da sta stanovanje podedovala tožnik in njegova sestra, torej ne samo tožnik, da sta bila solastnika tega stanovanja vsak do 1/2, je materialno pravno, t.j. v skladu s 1. odstavkom 51. člena ZZZDR, napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je to stanovanje (v celoti) predstavljajo posebno premoženje tožnika, saj je ob pravilni uporabi materialnega prava zaključiti, da je posebno premoženje tožnika predstavljal le njegov solastniški delež (1/2) na tem stanovanju. Pri tem je namreč potrebno upoštevati tudi dejstvo, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da se je solastniški delež tožnikovi sestri izplačal iz sredstev skupnega premoženja pravdnih strank, kar ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. 2. odstavka 51. člena ZZZDR, pomeni, da je polovica tega stanovanja predstavljala skupno premoženje pravdnih strank, enako pa velja tudi za kupnino, doseženo z njegovo prodajo.
Vložkov posebnega premoženja v tem konkretnem primeru ni mogoče kar avtomatično pretvarjati v deleže na skupnem premoženju in nato le še na preostalem deležu skupnega premoženja ugotavljati (dodaten) delež pravdnih strank pri ustvarjanju skupnega premoženja. Potrebno je upoštevati tudi konkretne posebne okoliščine obravnavanega primera, predvsem pa dejstvo, ki ga tožnik pritožbeno ne izpodbija, da se je tudi v njegovo posebno premoženje, ki se je nato vložilo v skupno premoženje pravdnih strank, vlagalo precejšnja sredstva iz skupnega premoženja pravdnih strank.
ZPP-UPB3 člen 105, 108, 108/1. ZIZ-UPB4 člen 62, 62/2.
popolnost tožbe - sklepčnost tožbe
Da je tožba popolna in sposobna za obravnavanje tožeči stranki ni potrebno navesti vseh pravotvornih dejstev (tistih, ki so potrebna za sklepčnost tožbe), temveč le toliko, da ta omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov. Res je sicer, da v tožbi ni izrecno navedla tudi posameznih stroškovnih postavk iz računa št. 1 z dne 27. 3. 2018, vendar to za popolnost tožbe ni potrebno, saj v ta namen zadostujejo podane splošne navedbe v zvezi z računom, ki so v njem kot prilogi oz. dokazu natančneje substancirane.
Izreka, ki je sam s seboj v nasprotju, ni mogoče preizkusiti. Zato pritožba utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, dodatno, ker je izrek tudi v nasprotju z razlogi sodbe.
ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - pravno relevantna dejstva
Dolžnica v pritožbi ne oporeka pravilnosti navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje, temveč opozarja, da ji v stečajnem postopku zoper družbo E. d.o.o. niso bile priznane nobene pravice. Ker navedeno na zaključek o obstoju odločilnih dejstev za uporabo določbe tretjega odstavka 141. člena ZIZ ne vpliva, dolžnica pa lahko kljub ustavitvi izvršbe na računu pri organizaciji za plačilni promet izterjevano terjatev kadarkoli prostovoljno poplača (oziroma poplačuje), so pritožbeni očitki o nedopustnosti izpodbijane ustavitve neutemeljeni.
vročanje pravni osebi - naslov, vpisan v sodnem registru - vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Dolžnik v pritožbi ne navaja, da bi sodišču sporočil spremembo naslova. Tudi sicer za pravne osebe velja, da so dolžne ravnati skrbno in poskrbeti, da je na naslovu, vpisanem v register, omogočeno sprejemanje pisanj oziroma da v primeru spremembe naslova le-to vpišejo v register. Do datuma morebitne objave spremembe sedeža v registru je stranka dolžna poskrbeti, da sodno pošiljko prejema na svojem starem naslovu, saj je bil v razmerju do tretjih oseb to še vedno njen edini naslov.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - plačilo sodne takse - ugovor zoper sklep o izvršbi
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
postopek osebnega stečaja - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - končni seznam preizkušenih terjatev - pritožba zoper končni seznam preizkušenih terjatev - ločitvena pravica - ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - napotitev na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo
Če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova, mora tožbo za ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja, vložiti tisti, ki je ločitveno pravico prerekal (2. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru je ločitveno pravico prerekala upraviteljica, zato ima pritožba prav, ko trdi, da bi sodišče prve stopnje moralo pri navedenih štirih premičninah v zvezi s prerekanjem ločitvene pravice na pravdo napotiti upraviteljico in ne upnika.