domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - plačilo sodne takse - ugovor zoper sklep o izvršbi
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Res je od med pravdnima strankama sklenjene pogodbe odstopila tožena stranka, kar pa ne vpliva na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila za neizpolnitev pogodbe odgovorna tožena stranka in da je skladno z določili člena 111 OZ v zvezi z drugim odstavkom 239. člena OZ dolžna vrniti tožeči stranki potopno črpalko in plačati strošek izdelave vrtine skladno z vrednostjo, kot je opredeljena v ponudbi, ki jo je tožena stranka sprejela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - zamuda roka - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Na podlagi pravilnih ugotovitev, da sporni odpovedi tožnikoma v decembru 2018 nista bili vročeni in da sta bila tožnika o tem, da jima je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 31. 12. 2018, s strani računovodkinje tožene stranke obveščena šele 17. 1. 2019, ko sta preko svojega pooblaščenca prejela tudi kopiji podpisanih izvodov rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi s kopijo vročilnice, je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen zaključek, da je bila tožba 13. 2. 2019 vložena v 30-dnevnem roku iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
nedenarna terjatev - predmeti izvzeti iz izvršbe - pritožbene novote
Pritožbena zatrjevanja o predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ter obstoju okoliščin po 79. členu ZIZ, so pritožbene novote, ki jih pritožnik ne opraviči skladno z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, zato v pritožbenem postopku niso upoštevne.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - zagovor - posebne okoliščine
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da so v predmetni zadevi podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da bo tožnici omogočil zagovor. Pravica do zagovora v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi (iz razloga nesposobnosti, iz krivdnega razloga, izredne odpovedi) je realizacija pravice do obrambe, s čimer se delavcu zagotavlja možnost sodelovanja in lahko tudi vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Take okoliščine je treba razlagati restriktivno, saj gre za izjemo, dokazno breme glede njihovega obstoja pa je na delodajalcu. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje kot take okoliščine štelo, da je tožnica že oktobra (pred odpovedjo) povedala toženi stranki, da je ne bo več na delo, in se na pozive tožene stranke tudi po zaključku bolniškega staleža ni več oglašala in ni prišla na delo. Navedene okoliščine, ki pravzaprav pomenijo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, po ugotovitvi pritožbenega sodišča niso tiste, zaradi katerih toženi stranki ne bi bilo treba omogočiti zagovora tožnici. Obstoj odpovednega razloga in prepričanje tožene stranke, da zagovor, tudi če bi bil opravljen, njene odločitve ne bi mogel spremeniti, ne opravičuje opustitve zagovora. Ker je tožena stranka štela, da je bil tožničin izostanek neupravičen (kar izhaja iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), bi tožnica lahko na morebitnem zagovoru pojasnila razloge za svoj izostanek, lahko pa bi se tedaj razjasnili tudi razlogi za opustitev sporočila (dejanski stan odpovednega razloga vsebuje tudi ugotovitev, ali je delavec mogel sporočiti razlog za odsotnost) ter okoliščine in interesi na njeni strani v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja.
Zakonska zahteva pomeni, da mora biti terjatev v kvalificiranih dokaznih listinah opisana tako, da jo je mogoče ločiti od drugih in da ni nobenega dvoma o njej. S tem, ko se je novi upnik v predlogu z dne 31. 1. 2019 priloženih listinah skliceval na terjatvi iz kreditnih pogodb s točno določenimi številkami, čeprav je od teh odstopil in ju uveljavljal v pravdi, ni pa se skliceval na isti terjatvi v sodbi, je zadostil zakonski zahtevi po identifikaciji terjatve v ustreznih dokaznih listinah.
Izreka, ki je sam s seboj v nasprotju, ni mogoče preizkusiti. Zato pritožba utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, dodatno, ker je izrek tudi v nasprotju z razlogi sodbe.
izpraznitev stanovanja - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - omejitev lastninske pravice - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Lastninska pravica ni absolutna, temveč je (lahko) omejena zaradi dosega nekega drugega legitimnega cilja, ki se v danem primeru odraža v pravici upnikov do čim boljšega poplačila njihovih terjatev v stečajnem postopku. Ta je uzakonjena v določbi 47. člena ZFPPIPP, po kateri je postopek zaradi insolventnosti treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. Zakonodajalec je navedenemu cilju pripisal takšen pomen, da je pri tehtanju pravice do uporabe stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik in pravice upnikov do čim boljšega in čim hitrejšega poplačila njihovih terjatev, dal večjo težo oziroma prednost slednji. Omejitev lastninske pravice v danem primeru torej ima utemeljitev v omenjenem legitimnem cilju.
KZ-1 člen 7, 211, 211/1, 211/3. KZ člen 9, 111, 111/1-3, 217, 217/1, 217/2.
zastaranje kazenskega pregona - tek zastaralnih rokov - pretrganje zastaranja - goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v zmoto - čas storitve kaznivega dejanja
Strinjati se je z zaključki prvostopenjskega sodišča, da je potrebno glede na določilo 7. člena KZ-1, uporabiti Kazenski zakon (KZ), ki v 9. členu opredeljuje čas storitve kaznivega dejanja. Iz izreka opisa kaznivega dejanja očitanega osumljencema pa izhaja, da naj bi delovala 27.10.2004, ko naj bi, s prikrivanjem dejanskih okoliščin, spravila v zmoto sodno osebje izvršilnega oddelka na Okrajnem sodišču v Kočevju, torej je s tem dnem, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, pričel teči zastaralni rok, pri čemer je "spravljanje v zmoto" znak kaznivega dejanja goljufije po 217. členu KZ.
Glede na to, da je kazenskopravna teorija za čas storitve kaznivega dejanja sprejela t.i. delovnostno teorijo so neupoštevne pritožbene navedbe, da je škoda nastala s prodajo nepremičnine dne 31.3.2011 in zato šele od tedaj dalje teče zastaralni rok.
Prav tako se pritožbeno sodišče strinja s pravno opredelitvijo kaznivega dejanja, saj v izreku navedena premoženjska škoda predstavlja tržno vrednost nepremičnine po cenitvi sodnega cenilca z dne 5. 12. 2006 kot veliko premoženjsko škodo, zato je pravilna pravna opredelitev kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ.
Glede na določilo 3. točke 111. člena KZ je pravilna tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je pregon za kaznivo dejanje zastaral dne 27. 10. 2014, ob ugotovitvi, da v tem času ni prišlo do pretrganja zastaranja. Zahteva za preiskavo oškodovanca kot tožilca je bila vložena več kot 5 let po preteku 10-letnega roka od storitve kaznivega dejanja.
ZPP člen 25, 25/1, 47, 47/1, 481, 481/1, 482, 482/2, 483, 484. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - odločanje po pravilih v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - javni sklad - dogovor o krajevni pristojnosti
Okrožno sodišče v Ljubljani pravilno opozarja, da tožeča stranka ni gospodarski subjekt, ampak javni sklad, zato konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarske spore iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Prav tako pravilno sklepa, da njegova pristojnost ni podana niti po določbah 483. in 484. člena ZPP. V tem primeru niti ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada in torej ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona v smislu drugega odstavka 482. člena ZPP. Ker tožeča stranka v tem postopku iztožuje terjatev iz naslova kršitve pogodbe o sofinanciranju kadrovskih štipendij, gre za civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati glede na vrednost spornega predmeta, ker ta ne presega 20.000,00 EUR, okrajno sodišče.
Zmotno pa Okrožno sodišče v Ljubljani meni, da je za odločanje v obravnavanem sporu krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru glede na sedež tožene stranke skladno s prvim odstavkom 47. člena ZPP. Upnik je namreč že v predlogu za izvršbo navedel, da je bila med strankama dogovorjena krajevna pristojnost sodišča v Ljubljani (drugi odstavek 62. člena ZIZ), tej navedbi pa tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00041065
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 2, 7, 339, 339/1, 339/2.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - prispevek zakonca - ugovor nadpolovičnega deleža - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje
V skladu s stališčem novejše sodne prakse je potrebno procesno ravnanje tožene stranke v primeru podanega zgolj ugovora posebnega premoženja ocenjevati upoštevajoč okoliščine posameznega primera, tako da je v primeru, ko tožena stranka svojo pravno tezo, da je sporno premoženje njeno posebno premoženje, utemeljuje z dejanskimi trditvami, ki po svoji naravi izpodbijajo domnevo enakih deležev na skupnem premoženju, potrebno te njene trditve upoštevati v okviru oziroma tudi kot ugovor višjega deleža.
Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da sta stanovanje podedovala tožnik in njegova sestra, torej ne samo tožnik, da sta bila solastnika tega stanovanja vsak do 1/2, je materialno pravno, t.j. v skladu s 1. odstavkom 51. člena ZZZDR, napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je to stanovanje (v celoti) predstavljajo posebno premoženje tožnika, saj je ob pravilni uporabi materialnega prava zaključiti, da je posebno premoženje tožnika predstavljal le njegov solastniški delež (1/2) na tem stanovanju. Pri tem je namreč potrebno upoštevati tudi dejstvo, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da se je solastniški delež tožnikovi sestri izplačal iz sredstev skupnega premoženja pravdnih strank, kar ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. 2. odstavka 51. člena ZZZDR, pomeni, da je polovica tega stanovanja predstavljala skupno premoženje pravdnih strank, enako pa velja tudi za kupnino, doseženo z njegovo prodajo.
Vložkov posebnega premoženja v tem konkretnem primeru ni mogoče kar avtomatično pretvarjati v deleže na skupnem premoženju in nato le še na preostalem deležu skupnega premoženja ugotavljati (dodaten) delež pravdnih strank pri ustvarjanju skupnega premoženja. Potrebno je upoštevati tudi konkretne posebne okoliščine obravnavanega primera, predvsem pa dejstvo, ki ga tožnik pritožbeno ne izpodbija, da se je tudi v njegovo posebno premoženje, ki se je nato vložilo v skupno premoženje pravdnih strank, vlagalo precejšnja sredstva iz skupnega premoženja pravdnih strank.
ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 170, 170/2.. ZPP člen 319.
prenos lastninske pravice na zastavljenih premičninah - ugovori hipotekarnega dolžnika - pogodbena hipoteka - zaznamba izvršbe - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera upnika - pravnomočnost sklepa o izvršbi - ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku
Ker je tekom aktivnega izvršilnega postopka zoper prvega dolžnika prišlo do spremembe lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, je, upoštevajoč vknjiženo pogodbeno hipoteko ter zaznambo sklepa o izvršbi (drugi odstavek 170. člena ZIZ), po četrtem odstavku 24. člena ZIZ izkazano pravno nasledstvo glede prehoda lastninske pravice na s hipoteko obremenjenih nepremičninah, zato je upravičeno vodenje izvršbe tudi zoper hipotekarno dolžnico. Navedeno utemeljuje zavrnitev ugovora hipotekarne dolžnice, njenim nasprotnim pritožbenim zavzemanjem pa ni slediti.
zatrjevanje negativnega dejstva - zahteva za obrazloženost ugovora - verodostojna listina - dokazno breme
Dolžnik je z ugovornimi trditvami zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika3. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
ZPP-UPB3 člen 105, 108, 108/1. ZIZ-UPB4 člen 62, 62/2.
popolnost tožbe - sklepčnost tožbe
Da je tožba popolna in sposobna za obravnavanje tožeči stranki ni potrebno navesti vseh pravotvornih dejstev (tistih, ki so potrebna za sklepčnost tožbe), temveč le toliko, da ta omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov. Res je sicer, da v tožbi ni izrecno navedla tudi posameznih stroškovnih postavk iz računa št. 1 z dne 27. 3. 2018, vendar to za popolnost tožbe ni potrebno, saj v ta namen zadostujejo podane splošne navedbe v zvezi z računom, ki so v njem kot prilogi oz. dokazu natančneje substancirane.
Denarni zahtevek iz delovnega razmerja po prenehanju delovnega razmerja je del spora o (obstoju ali) prenehanju delovnega razmerja, za katerega velja tridesetdnevni rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Dolžnik v ugovoruni zatrjeval svojo preživninsko obveznost do sina, dogovor o neplačevanju preživnin med staršema ter plačilo preživnine v juliju 2020. Ob navedenem ta dejstva s časovnimi mejami pravnomočnosti izpodbijanega sklepa niso zajeta, zato tudi v pritožbenem postopku ne morejo biti upoštevna.
postopek osebnega stečaja - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - končni seznam preizkušenih terjatev - pritožba zoper končni seznam preizkušenih terjatev - ločitvena pravica - ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - napotitev na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo
Če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova, mora tožbo za ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja, vložiti tisti, ki je ločitveno pravico prerekal (2. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru je ločitveno pravico prerekala upraviteljica, zato ima pritožba prav, ko trdi, da bi sodišče prve stopnje moralo pri navedenih štirih premičninah v zvezi s prerekanjem ločitvene pravice na pravdo napotiti upraviteljico in ne upnika.
obrazloženost ugovora - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - novo izvršilno sredstvo - socialni razlog
Dolžnikove ugovorne navedbe o prenizki pokojnini ne predstavljajo ugovornih razlogov, ki bi izvršbo na novo izvršilno sredstvo preprečevali. Kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, vprašanje uspeha ali neuspeha izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ne more vplivati na pravilnost nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.