UZITUL člen 22č, 22e, 22č, 22e. ZZLPPO člen 68, 68.
ustavni zakon
Že Ustavni zakon je v 12. odstavku 22.č člena določil, da Agencija ostane lastnik bank iz 22.b člena tega zakona, to je med drugim LB d.d. in v 22.c členu (kot je bilo že povedano) odredil pristojnemu sodišču, da vpiše po uradni dolžnosti Agencijo kot lastnika in upravo LB d.d. Ljubljana. ZZLPPO je sicer določil kot novega lastnika delnic LB d.d. Sklad Republike Slovenije za sukcesijo, o obveznostih do delničarjev LB d.d. pa ni rekel nič, kot to pravilno ugotavlja pritožnik. Vendar pa o tem govori Uredba o prenehanju delovanja Agencije (5. člen). In ker je Republika Slovenija pravna naslednica Agencije (2. odstavek 7. člena), je ta tudi prevzemnica njenih pravic in obveznosti, tako tudi obveznosti Agencije iz naslova podrejenih terjatev delničarjev LB d.d. (5. člen uredbe). Tako je smiselno ugotovilo tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi št. U-I-20/99-34 z dne 11.9.2003.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - kriteriji
Ker je tožena stranka dokazala, da je bilo tožničino delovno mesto ukinjeno zaradi sprememb v organizaciji dela kot posledici zmanjšanja obsega del in nalog v organizacijskih enotah in da ni razpolagala s prostim delovnim mestom, na katerem bi jo bilo mogoče zaposliti, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. Pri izbiri delavke, ki ji bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka namreč ni bila dolžna upoštevati kriterijev za izbiro, saj ni šlo za prenehanje potreb po delu večjega števila delavcev.
sposobnost biti stranka - pravdna sposobnost - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
V skladu z 80. členom ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka. Če je tožena stranka prenehala obstajati (npr. izbris iz sodnega registra) že pred vložitvijo tožbe, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti v skladu z 81. členom ZPP. Zato lahko sodišče tožbo zavrže, ne da bi pred tem tožečo stranko pozvalo k spremembi naziva drugotožene stranke. Določila ZPP o nadaljevanju postopka se lahko uporabijo le, če je pravna oseba prenehala obstajati tekom postopka, v posledici česar sodišče postopek v skladu s 3. točko 1. odstavka 205. člena ZPP prekine in ga na podlagi 1. odstavka 208. člena ZPP nadaljuje potem, ko postopek prevzamejo pravni nasledniki pravne osebe oziroma, ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Če tožena stranka preneha obstajati pred vložitvijo tožbe, niso podani pogoji za prekinitev postopka.
Bistveni pogoj za zakonitost redne odpovedi iz razloga nesposobnosti je, da delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ki so določeni z zakoni in izvršilnimi predpisi. Če delavec ne izpolnjuje pogojev, ki jih delodajalec sam določi v svojih splošnih aktih, npr. v sistemizaciji (in ne izhajajo iz zakona ali izvršilnega predpisa, izdanega na podlagi zakona), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela ni možna.
Ni mogoče šteti, da bi subjektivni 30-dnevni rok za podajo redne odpovedi iz razloga nesposobnosti začel teči z dnem, ko se je ugotovilo, da tožnica kljub večkratnim vabilom in opozorilu na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi periodičnega preizkusa znanja ni opravila v odrejenem času. S tem datumom bi lahko začela teči prekluzivna roka iz 5. odst. 88. člena ZDR le v primeru, če bi šlo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (odklonitev periodičnega preizkusa je lahko kršitev obveznosti iz delovnega razmerja). V obravnavanem primeru pa tožena stranka tožnici ni podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei 1. odst. 88. člena ZDR (krivdni razlog), ampak po 2. točki 1. odst. 88. člena - iz razloga nesposobnosti. Za ta razlog pa je tožena stranka zvedela že po sprejemu sprememb sistemizacije v letu 2003 oz. po prvih vabilih tožnici za opravljanje periodičnega preizkusa, ki se mora glede na spremenjeno sistemizacijo opravljati enkrat letno (v marcu in aprilu 2004), na katera se tožnica ni odzivala. Če je redna odpoved podana po izteku prekluzivnih rokov iz 5. odst. 88. člena ZDR, je že iz tega razloga nezakonita.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita, če je podana zaradi prve kršitve pogodbene obveznosti, brez predhodnega pisnega opozorila na izpolnjevanje dolžnosti in možnost odpovedi. Zakonita je le, če delavec po pisnem opozorilu ponovno krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi - konkludentna dejanja
Za učinkovanje delodajalčevega preklica redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je potrebna delavčeva privolitev oziroma soglasje. Delavec je s tem, ko je prišel na delo in prinesel s seboj delovno obleko ter izrazil zahtevo, da želi pričeti z delom, s konkludentnimi dejanji izrazil voljo oziroma soglasje, da se odpovedana pogodba o zaposlitvi ponovno vzpostavi.
Zakonska ureditev v železniško infrastrukturo ni uvrščala prometne opreme, torej tudi naprav, kakršne so zapornice in polzapornice ne, zato je ta cestna oprema lahko predstavljala le del cestne infrastrukture in ne železniške infrastrukture. Cestno infrastrukturo pa je dolžen postavljati in vzdrževati upravljalec ceste.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita, če je podana zaradi prve kršitve pogodbene obveznosti, brez predhodnega pisnega opozorila na izpolnjevanje dolžnosti in možnost odpovedi. Zakonita je le, če delavec po pisnem opozorilu ponovno krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
sodba na podlagi pripoznave - sosporniški intervenient - izpodbijanje sklepov skupščine - nejasna izjava
Izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka ni bila jasna, ker iz nje ni mogoče z gotovostjo razbrati, da se nanaša na vse sklepe skupščine, ki so predmet tožbe.
Pripoznava tožene stranke je bila v koliziji z ravnanji sosporniškega intervenienta, zato ni upoštevna.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 102, 88, 88/1, 88/1-1, 102.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Določbe 102. člena ZDR (prednostna pravica do zaposlitve) ni mogoče uporabiti v primeru individualne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ampak le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Na to kaže že sama umestitev navedenega člena med določbe ZDR, ki se nanašajo na t.i. kolektivne odpuste.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - kriteriji
Ker je tožena stranka dokazala, da je bilo tožničino delovno mesto ukinjeno zaradi sprememb v organizaciji dela kot posledici zmanjšanja obsega del in nalog v organizacijskih enotah in da ni razpolagala s prostim delovnim mestom, na katerem bi jo bilo mogoče zaposliti, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. Pri izbiri delavke, ki ji bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka namreč ni bila dolžna upoštevati kriterijev za izbiro, saj ni šlo za prenehanje potreb po delu večjega števila delavcev.
sposobnost biti stranka - pravdna sposobnost - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
V skladu z 80. členom ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka. Če je tožena stranka prenehala obstajati (npr. izbris iz sodnega registra) že pred vložitvijo tožbe, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti v skladu z 81. členom ZPP. Zato lahko sodišče tožbo zavrže, ne da bi pred tem tožečo stranko pozvalo k spremembi naziva drugotožene stranke. Določila ZPP o nadaljevanju postopka se lahko uporabijo le, če je pravna oseba prenehala obstajati tekom postopka, v posledici česar sodišče postopek v skladu s 3. točko 1. odstavka 205. člena ZPP prekine in ga na podlagi 1. odstavka 208. člena ZPP nadaljuje potem, ko postopek prevzamejo pravni nasledniki pravne osebe oziroma, ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Če tožena stranka preneha obstajati pred vložitvijo tožbe, niso podani pogoji za prekinitev postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga - kolektivni odpust - prednostna pravica do zaposlitve
Določbe 102. člena ZDR (prednostna pravica do zaposlitve) ni mogoče uporabiti v primeru individualne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ampak le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Na to kaže že sama umestitev navedenega člena med določbe ZDR, ki se nanašajo na t.i. kolektivne odpuste.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3, 88/3, 88/5, 90, 90/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - prekluzivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Bistveni pogoj za zakonitost redne odpovedi iz razloga nesposobnosti je, da delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ki so določeni z zakoni in izvršilnimi predpisi. Če delavec ne izpolnjuje pogojev, ki jih delodajalec sam določi v svojih splošnih aktih, npr. v sistemizaciji (in ne izhajajo iz zakona ali izvršilnega predpisa, izdanega na podlagi zakona), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela ni možna.
Ni mogoče šteti, da bi subjektivni 30-dnevni rok za podajo redne odpovedi iz razloga nesposobnosti začel teči z dnem, ko se je ugotovilo, da tožnica kljub večkratnim vabilom in opozorilu na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi periodičnega preizkusa znanja ni opravila v odrejenem času. S tem datumom bi lahko začela teči prekluzivna roka iz 5. odst. 88. člena ZDR le v primeru, če bi šlo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (odklonitev periodičnega preizkusa je lahko kršitev obveznosti iz delovnega razmerja). V obravnavanem primeru pa tožena stranka tožnici ni podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei 1. odst. 88. člena ZDR (krivdni razlog), ampak po 2. točki 1. odst. 88. člena – iz razloga nesposobnosti. Za ta razlog pa je tožena stranka zvedela že po sprejemu sprememb sistemizacije v letu 2003 oz. po prvih vabilih tožnici za opravljanje periodičnega preizkusa, ki se mora glede na spremenjeno sistemizacijo opravljati enkrat letno (v marcu in aprilu 2004), na katera se tožnica ni odzivala. Če je redna odpoved podana po izteku prekluzivnih rokov iz 5. odst. 88. člena ZDR, je že iz tega razloga nezakonita.
ZDR člen 11, 88, 88/1, 88/1-2, 11, 88, 88/1, 88/1-2.
redna odpoved - krivdni razlog - pogodba o zaposlitvi - konkludentna dejanja
Za učinkovanje delodajalčevega preklica redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je potrebna delavčeva privolitev oziroma soglasje. Delavec je s tem, ko je prišel na delo in prinesel s seboj delovno obleko ter izrazil zahtevo, da želi pričeti z delom, s konkludentnimi dejanji izrazil voljo oziroma soglasje, da se odpovedana pogodba o zaposlitvi ponovno vzpostavi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je potrebno ugotavljati tako obstoj kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki se delavcu očitajo v opozorilu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kot tudi obstoj kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki se delavcu očitajo v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi - prošnja za preložitev zagovora zaradi bolezni
Tožnik je zaprosil za preložitev zagovora dan pred predvidenim zagovorom, ki ga je tožena stranka morala opraviti, če je želela spoštovati 15 dnevni subjektivni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik v vlogi z ničemer ni opravičil svoje odsotnosti. Zgolj navajanje, da je delavec v bolniškem staležu, ni opravičljiv razlog za to, da se zagovora ni udeležil, tožena stranka pa zagovora na podlagi takega opravičila tudi ni bila dolžna preložiti.
sindikalni zaupniki - posebno varstvo pred odpovedjo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Delavec pridobi status sindikalnega zaupnika ne glede na strinjanje delodajalca z njegovo izvolitvijo. V primeru sklenjene pogodbe med delodajalcem in sindikatom, v kateri je določeno število sindikalnih zaupnikov, pridobijo ti sindikalni zaupniki status zaščitenih delavcev po 113. členu ZDR z dnem obvestila delodajalca, da so bili izvoljeni za sindikalne zaupnike.
Predpostavka za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po 1. odstavku 118. člena ZDR je predlog tožnice, ki je namesto reintegracije zahtevala izplačilo odškodnine. Takšnega predloga ni mogoče enačiti z izredno odpovedjo delavca po 112. členu ZDR. Tožnici je na podlagi 1. odst. 118. člena ZDR na podlagi sodbe sodišča prenehala pogodba o zaposlitvi, prisojena ji je bila tudi odškodnina po pravilih civilnega prava. Citirana določba pa ne daje podlage za plačilo odpravnine, do katere je upravičen delavec v primeru odpovedi delavca po 2. odstavku 112. ter 109. členu ZDR.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved - bolniški stalež
Če delavec delodajalca ni obvestil o tem, da mu je priznan bolniški stalež, to ne predstavlja hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere bi bilo mogoče izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.