Ker KZ izrecno določa, da se kazen zapora prestaja v zavodu za prestajanje kazni zapora ter da se pri pogojnem odpustu obsojenec odpusti s prestajanja kazni, je logičen zaključek, da pogojni odpust ni oblika prestajanja kazni zapora. Iz tega razloga se čas pogojnega odpusta ne všteje v kazen, izrečeno po 47. in 2. odst. 48. čl. KZ.
Da se čas pogojnega odpusta ne všteje v novo enotno kazen, je razvidno tudi iz določbe 6. odst. 110. čl. KZ. Ta določba bi bila nesmiselna in se nikoli ne bi mogla uporabiti, če bi se pri preklicu pogojnega odpusta tudi čas pogojnega odpusta štel kot čas prestajanja kazni, saj bi bila pri takem tolmačenju zakona v času preklica pogojnega odpusta - po njegovem preteku - kazen vedno že v celoti prestana. Po prestani kazni pa pogojnega odpusta ni mogoče preklicati.
ZDen člen 3, 3-29, 44, 44/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
Pri očitno majhni vrednosti nadomestnih zemljišč, ki po izračunih na podlagi veljavnih predpisov in veljavne metodologije predstavlja le majhen odstotek vrednosti podržavljenega zemljišča, za oceno ustreznosti nadomestnega zemljišča ni treba upoštevati še drugih okoliščin, ki naj bi se dokazovale z izvedencem.
ZKP člen 182, 182/1, 371, 371/1-7, 371/2, 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve - kršitev kazenskega zakona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev subjektivne in objektivne identitete obtožbe in sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče ne reši popolnoma obtožbe, ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki bi bila v škodo obdolženca, ampak za kršitev, ki je v njegovo korist, zato je zagovornik z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more uveljavljati.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - pravica do odškodnine na podlagi sporazuma med Jugoslavijo in ZDA
Glede na določbo 2. odstavka 10. člena ZDen ni bistveno, kolikšna je izplačana odškodnina na podlagi sporazuma, sklenjenega med Jugoslavijo in ZDA, ampak je bistveno, da je oseba imela pravico do odškodnine.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - razrešeni zagovornik po uradni dolžnosti
Zagovornik, ki ga je obdolžencu najela njegova mati, je lahko od predložitve pooblastila sodišču opravljal vsa procesna dejanja v korist obdolženca, medtem ko je zagovorniku, postavljenemu po uradni dolžnosti, ta funkcija prenehala z dnem njegove razrešitve, ne glede na to, kdaj mu je bil sklep o razrešitvi vročen. Zato so vsa njegova procesna dejanja, ki jih je opravil po razrešitvi (in preden je bil o tem obveščen), nedovoljena.
ZOR člen 73, 454, 454/1, 552, 552/1. ZTLR člen 33.
oblika pogodbe - ustna pogodba - realizacija pogodbe - konvalidacija - izpolnitev pogodbene obveznosti - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - lastninska pravica na nepremičnini - menjalna pogodba - prodajna pogodba
Toženec je svojo pogodbeno obveznost v celoti izpolnil, saj je na tožnikovi parceli zgradil vodnjak in ga je tožniku prepustil v posest. Tožnik pa je svojo pogodbeno obveznost izpolnil le v pretežnem delu, prepustil je tožencu posest na dvorišču in gospodarskem poslopju, dopustil je, da je toženec to gospodarsko poslopje podrl in zgradil garažo, ni pa izstavil zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi toženec z vpisom v zemljiško knjigo pridobil tudi lastninsko pravico. Ker je ustno sklenjeni dogovor zaradi realizacije konvalidiral in pomanjkanje predpisane obličnosti zato ni več ovira za njegovo veljavnost, je tožnik dolžan svojo pogodbeno obveznost izpolniti tudi v še preostalem delu in izstaviti zemljiškoknjižno listino.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in zapisniki
Ne gre za protispisno ugotovitev prvostopnega sodišča, da je obdolženec priznal, da je storil očitano kaznivo dejanje, saj v razlogih prvostopnega sklepa ni navedeno, da je obdolženec priznal, da je storil očitano kaznivo dejanje, pač pa je navedeno, da je dejanje priznal in natančno opisal okoliščine, ki so ga do tega privedle.
denacionalizacija stanovanjske hiše - ugotavljanje vrednosti podržavljene nepremičnine
Po določbi 2. odstavka 44. člena ZDen se vrednost stanovanjske hiše ugotovi na način, ki je predpisan s pravilnikom o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur.l. SRS, št. 25/81). Skladno z določbo 6. odstavka 44. člena ZDen se, če sedanje vrednosti premoženja iz prejšnjega odstavka ni mogoče ugotoviti, ta oceni po merilih, določenih s predpisom iz 1. odstavka 85. člena ZDen, če ta zakon ne določa drugače.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 340, 340/2, 355, 355/2, 371, 371/2.
glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič - soglasje za branje zapisnikov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
S tem ko je sodišče na glavni obravnavi prebralo zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče (iz preiskave), čeprav obramba s tako izvedbo dokaza ni izrecno soglašala, je kršilo določbo 2.odst. 340.čl. ZKP, kar lahko predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2.odst. 371.čl. ZKP, če je kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe. Ob tako prebranem zapisniku pa tudi ni mogoče reči, da je sodišče oprlo sodbo na dokaz, ki ga sploh ni izvedlo.
Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo, in če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - predkazenski postopek - pregled osebnega avtomobila - glavna obravnava - preložitev glavne obravnave - ponoven začetek glavne obravnave - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati - izjave obdolžencev, dane organom za notranje zadeve v predkazenskem postopku
Sodišče je šele po izreku sodbe s sklepom iz spisa izločilo izjavi obdolžencev, danih organom za notranje zadeve v predkazenskem postopku. Ker bi v skladu z določilom 3.odst. 340.čl. ZKP o tem moralo odločiti najkasneje po končanem dokaznem postopku, sta bili kršeni navedena in določba 1.odst. 83.čl. ZKP. V obravnavanem primeru pa kljub temu ni podana kršitev po 8.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP, saj se razlogi prvostopne odločbe v celoti opirajo na dokaze, ki iz spisa niso bili izločeni, ne pa na izjavi obdolžencev. Zatrjevanje vložnikov, da je podana verjetnost, da je sodišče oprlo sodbo na omenjeni izjavi, ne zadostuje za ugotovitev, da je kršitev v resnici podana.
Rok iz 3. odstavka 113. člena ZPP (1977) velja le za nepopolne vloge, ki jih ni mogoče obravnavati. Telegramska pritožba v tej pravdni zadevi je vsebovala vse potrebne sestavine za njeno obravnavanje. Tudi neobrazložena pritožba je namreč popolna pritožba v smislu 1. odst. 351. člena ZPP (1977). Dopolnitev pritožbe, ki je bila sicer vložena v roku 3 dni, vendar po izteku pritožbenega roka, ne more podaljšati pritožbenega roka iz 1. odstavka 348. člena ZPP (1977).
krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
Nepopolna vloga za denacionalizacijo, ki jo stranka kljub pozivu upravnega organa in opozorilu na posledice, če vloge v roku ne bo dopolnila, te ne dopolni, se zavrže.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13. ZUS člen 10, 74.ZUP člen 125, 125/2.
začasno prebivanje iz humanitarnih razlogov - bistvena kršitev postopka v upravnem sporu - izrek sodbe v nasprotju z razlogi
Ker je bil postopek za pridobitev zaprošenega dovoljenja uveden, saj je tožena stranka ugotavljala pogoje za pridobitev zaprošenega dovoljenja, organ prve stopnje ni imel pravne podlage, da je pritožnikovo vlogo zavrgel po 125. členu ZUP, kot da ni pogojev za uvedbo postopka. Tožena stranka pri reševanju pritožnikove pritožbe ni odpravila navedene nezakonitosti, sodišče prve stopnje, ki je zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke s presojo razlogov tožene stranke, pa je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (13. točka 2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 16. čl. ZUS), saj izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom.
ZOR člen 154, 154/1, 177, 177/2, 192, 192/1, 200. ZSOSI člen 222, 222/1, 222/2.
povrnitev negmotne škode - odgovornost države RS - krivdna odgovornost - služenje vojaškega roka v JLA - nedopustno ravnanje odgovornih vojaških oseb - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine
Država je odškodninsko odgovorna za tožnikovo bolezen med zimskim taborjenjem v času služenja vojaškega roka, ker vojaške osebe kljub neustreznim vremenskim razmeram vojakom niso zagotovile najosnovnejših pogojev za zaščito pred mrazom.
URS člen 29.ZKP člen 307, 307/3, 307/4, 420, 420/2.
glavna obravnava - pogoji za glavno obravnavo - sojenje v nenavzočnosti obtoženca - zaslišanje tožilca in zagovornika glede sojenja v nenavzočnosti obtoženca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker sodišče prve stopnje pred sprejemom sklepa, da bo glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti obtoženca, ni zaslišalo tožilca in zagovornika, je ravnalo v nasprotju s 4.odst. 307.čl. ZKP. To pa ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe sodišča prve stopnje, saj ni potrebno, da se morata tožilec in zagovornik strinjati glede sojenja v nenavzočnosti obtoženca, ker celo pritožba zoper tak sklep ne zadrži njegove izvršitve. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2.odst. 371.čl. ZKP zato ni podana.
krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
ZUS člen 35, 35/2, 74. ZUP (1986) člen 267, 267-1, 267-3.ZLS člen 45, 49.
ničnost - razlogi - razrešitev tajnika
Ne obstoja ničnostni razlog iz 1. točke 267. člena ZUP, če je akt, izpodbijan v upravnem sporu, izdal organ, ki je po določbi 49. člena ZLS pristojen za razrešitev tajnika.