Pri odločanju o prošnji za pogojni odpust gre za izvrševanje kaznovalne politike, zaradi česar je presoja sodišča v teh primerih zadržana ter v okviru presoje zakonitosti uporabe prostega preudarka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enovit objekt
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je sporni objekt sicer izveden iz dveh delov, ki pa stojita na eni talni plošči, imata skupni severni obodni zid v pritličju, ki je s severne strani vkopan, imata skupno strešno konstrukcijo, v pritličje vodi vhod iz južne strani objekta, dostop v nadstropje pa je s severne strani. Upravni organ prve stopnje je zato pravilno ugotovil, da se namesto dveh betonskih korit, za kateri je Upravna enota Piran izdala gradbeni dovoljenji, gradi dvoetažni objekt z zunanjo ureditvijo. Takšnega objekta pa ni mogoče ločiti na več manjših enostavnih objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, zato je inšpektor utemeljeno izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1.
ukrep tržnega inšpektorja - nepremičninsko posredništvo - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - vpis v imenik nepremičninskih posrednikov - prepoved opravljanja dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami
V upravnem postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da tožeča stranka preko spletne strani oglašuje in prodaja nepremičnine, čeprav nima nepremičninskega posrednika, ki bi imel licenco pristojnega ministrstva, niti ni vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu, zato ji je tržni inšpektor utemeljeno prepovedal opravljanje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - podatki GURS - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik je tožbi priložil Obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, iz katerega je med drugim razvidno, da je solastnica nepremičnine B.B., vrednost navedene nepremičnine pa znaša 145.217,00 EUR. Ker je v obravnavanem primeru tožena stranka kot odločilen podatek upoštevala podatek iz baze podatkov GURS, da je tožnik lastnik navedene nepremičnine do celote (točka 10 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jo je izdala v skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi določil 144. člena ZUP), je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno ter v posledici materialno pravno napačno uporabljano.
davek na promet nepremičnin - obvezne sestavine davčne napovedi - listine glede prenosa lastninske pravice na nepremičnini - dokazilo o načinu pridobitve nepremičnine - zavrženje vloge - odločanje na podlagi verjetnosti
Po določbah 11. člena ZDPN-2 mora davčni zavezanec napovedi za odmero davka na promet nepremičnin priložiti listine, na podlagi katerih se prenaša lastninska pravica na nepremičnini. Izrecno je predpisano tudi, da mora v primeru, če nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, napovedi priložiti dokazilo o načinu pridobitve te nepremičnine. Dokazilo o načinu pridobitve nepremičnine torej predstavlja obveznost sestavino davčne napovedi in je zato vlogo, ki te sestavine nima, treba šteti za nepopolno.
Napačno je tožbeno stališče, da za izkaz načina pridobitve nepremičnine zadostuje verjetnost. Po določbi prvega odstavka 5. člena ZDavP-2 se na podlagi verjetno izkazanih dejstev v davčnem postopku lahko odloči le, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenju, v konkretnem primeru ZDPN-2. Odločanja na podlagi verjetnosti za primer, kakršen je obravnavani, ne določa noben od omenjenih zakonov. Zato je davčni organ utemeljeno ugotavljal materialno resnico s stopnjo prepričanja in pri tem pravilno ugotovil, da predložene listine pridobitve nepremičnine s strani tožnika nedvoumno ne izkazujejo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba v upravnem sporu
Ob dodelitvi BPP morajo biti kumulativno izpolnjeni tako finančni pogoji, kot tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Tako je potrebo upoštevati kriterije razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. V predmetni zadevi pogoj iz 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh ni izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Da je pravilna presoja organa v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 97/2014-2 z dne 20. 6. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, pa izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 1227/2014 z dne 2. 9. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 97/2014-2 z dne 20. 6. 2014. Na tožbene navedbe, da bi tožniku glede na določbe Ustave in EKČP morala biti priznana BPP, pa sodišče odgovarja, da se po prvem odstavku 2. člena ZBPP BPP odobri pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon; v obravnavanem primeru pa je bilo tudi pravilno ugotovljeno, da za priznanje BPP tožniku ni (bil) izpolnjen pogoj v zvezi z zadevo, za katero je tožnik prosil za BPP.
razlastitev - odločba o razlastitvi - poseg v zasebno lastnino - sorazmernost posega - ničnost odločbe - izrek odločbe za nično - ničnostni razlogi - odločitev brez zahteve stranke - ugasnitev stvarne služnosti
Tožnik ugovora, da je prišlo do posega v njegovo lastninsko pravico v nasprotju z določbo 92. člena ZUreP-1, ni utemeljil s konkretnimi navedbami, upravni organ pa je presojo tega vprašanja utemeljeval med drugim s podatkom o ugotovitvi namena rabe razlaščenih zemljišč in ugotovitvijo, da na razlaščenih zemljiščih ni bilo formirano kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec bi bil razlastitveni zavezanec in bi mu to predstavljalo glavni vir preživljanja.
Označitev nepremičnin z identifikacijskimi podatki v postopku sprejemanja lokacijskega načrta (Uredbe) ni pogoj za zakonitost takšnega akta, zato tožnik s navedenim ugovorom, ne more utemeljevati trditve o neustavnosti in nezakonitosti Uredbe. Označitev nepremičnin z identifikacijskimi znaki je namreč nujna v samem postopku razlastitve, kjer morajo biti nepremičnine natančno navedene in označene, tako kot to zahtevajo določbe ZZK-1. Odločba o razlastitvi je namreč podlaga za vpis lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca v zemljiško knjigo, nepremičnine pa se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom, v konkretnem primeru je to zemljiška parcela.
Razlastitvena upravičenka ni podala zahteve za ugasnitev neprave stvarne služnosti vpisane v korist družbe C., zato je drugostopenjski organ ravnal v nasprotju z določbo tretjega odstavka 108. člena ZUreP-1 in je o izbrisu te neprave služnosti odločil brez zahteve stranke. Gre za ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, zato je sodišče presodilo, da je bila odločba drugostopenjskega organa v tem delu nična.
Javni poziv 18SUB-OB13 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - večja energijska učinkovitost stanovanjskih stavb - razpisni pogoji
Tožeča stranka je bila večkrat opozorjena, v kakšno smer naj dopolni svojo vlogo, da bo le-ta izkazovala pogoje za odobritev nepovratne finančne spodbude. Sodišče ugotavlja, da so bili v zadnjem relevantnem izračunu, ki določa energijsko učinkovitost predmetne stavbe oziroma novogradnje, uporabljeni neustrezni klimatski podatki, in sicer iz drugega javnega razpisa, na katerega pa vlagatelj sploh ni kandidiral. V skladu z javnim pozivom, na katerega je tožeča stranka oddala vlogo, bi morali biti uporabljeni klimatski podatki za starejše 30-letno klimatsko obdobje. Z uporabo drugačnih klimatskih podatkov v PHPP izračunu bi tožeča stranka tako lahko pridobila nepovratno finančno spodbudo, saj bi bila tako energijska bilanca stavbe izboljšana.
ZZdrS člen 57, 59. ZUP člen 222, 222/4. Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije člen 38.
zahteva za izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem - kršitev kodeksa medicinske deontologije - izdaja lažnega zdravniškega potrdila - molk organa
Navedba tožnice v pritožbi zaradi molka organa, da pomeni izdaja lažnega zdravniškega potrdila hujšo kršitev - strokovno napako, ki ima lahko znake kaznivega dejanja, zaradi česar naj se zdravnici izreče ustrezen ukrep, nima opore v materialnih predpisih, ki veljajo za ta primer. Ker izdaja morebitnega lažnega zdravniškega potrdila nedvomno ne predstavlja hujše strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, saj to ravnanje zdravnice ni povzročilo trajnejše hude posledice na zdravju ali smrt bolnika oziroma zdravnica s tem ni resno ogrozila zdravje ali življenje kakega bolnika, se tudi sodišče strinja z zaključkom v izpodbijani odločbi, da ne gre za tak primer, ki bi terjal ukrepanje zbornice na način, kot ga predlaga tožnica.
Za postopke javnih razpisov je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijaviteljem je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je odvisen zlasti od ocene oziroma vrednotenja posamezne operacije, glede na vnaprej določena merila. Narava odločanja v tovrstnih zadevah je tako v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov po vnaprej predpisanih kriterijih v pristojnosti strokovne komisije.
Ocena vloge tožeče stranke po obeh spornih merilih, dopolnjena z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo, je ustrezno argumentirana, ni neskladna z objavljenimi merili javnega razpisa, iz nje pa so tudi razvidna vsa dejstva, ki so vplivala na točkovanje. Na drugi strani tožnica s sklicevanjem na obrazložitev poslovnega načrta ni dokazala, da izpolnjuje pogoje spornih dveh meril.
Izpodbijani sklep je obrazložen v zadostni meri, da omogoča sodno presojo njegove zakonitosti, ocenitev meril ostalih vlagateljev pa ne more biti sestavni del izpodbijane odločitve. Tožnica pa se lahko o ocenjevanju vlog po razpisanih merili prepriča z vpogledom v te vloge.
ZDoh-2 člen 15, 37, 41, 44, 44/1, 44/1-9. ZPIZ-1 člen 224, 224-2. ZDR člen 109, 109/2, 109/4.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki iz delovnega razmerja - plačilo prispevkov za dokup zavarovalne dobe - odpravnina
Plačilo delodajalca za dokup pokojninske dobe po določbah ZDoh-2 ni izvzeto iz obdavčitve, zato se utemeljeno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se obdavči z dohodnino. Dejstvo, da gre za plačilo prispevkov oziroma prispevkov za obvezno zavarovanje po določbah ZPIZ-1, tega ne spreminja. Ne gre namreč za obvezne prispevke, ki jih je dolžan plačati delodajalec po posebnih predpisih in s tem za prispevke, ki se po določbah 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo.
V skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Delodajalec pa je dolžan izplačati odpravnino v višini, ki se izračuna na podlagi drugega odstavka tega člena, kar pomeni, da se (že) razlika nad minimalno, zakonsko (z ZDR) predpisano višino odpravnine, všteje v davčno osnovo delojemalca. To pomeni, da tožnica ne more uspešno uveljavljati, da ji je bila v skladu s četrtim odstavkom 109. člena izplačana višja odpravnina od minimalne ter da bi ji morala biti zato priznana odpravnina do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji in s tem do najvišjega, še dopustnega zneska iz citirane 9. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.
Z izdajo drugostopenjske odločbe, s katero je bilo pritožbi tožnikov ugodeno, izpodbijana odločba ne posega več v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Korist oziroma interes, ki ga je tožeča stranka zasledovala z vložitvijo tožbe, bi bil pravilna odmera komunalnega prispevka, ki bi morala temeljiti na pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja.
ZUP člen 67, 67/2, 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-5, 279/1-6.
zemljiški kataster - nejasna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - ničnost odločbe
Ker je toženka presodila, da je vloga nejasna, je tožnika podučil kako naj jo popravi in mu za to določila rok. Tožnik vloge ni razjasnil, posledica je izpodbijani sklep. Toženka je pravilno uporabila določbo drugega odstavka 67. člena ZUP.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dohodek iz dejavnosti - dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatka za pomoč in postrežbo ni mogoče uvrstiti med prejemke iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre in ga všteti v lastni dohodek prosilca.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je uporaba drugega odstavka 15. člena ZSVarPre v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči protiustavna, kar pomeni, da se do razjasnitve podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi ZSVarPre, uporablja Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči.
ZUP člen 43, 260, 260-9. ZV-1 člen 108, 136, 136/1, 136/1-3, 150. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - stranka v postopku - imetnik vodnega dovoljenja - soglasje imetnika vodnega dovoljenja
V določbi 150. člena ZV-1 je izrecno zapisano, da se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Gre torej za soglasje, katerega obstoj ugotavlja upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v okviru 3. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, po kateri mora pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja. To pomeni, da tožeča stranka oziroma imetnik vodnega dovoljenja ni stranka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, ampak je stranka le soglasodajalec, ki to soglasje izda v posebnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uapeh
Pravilna je dokazna ocena organa za BPP, da tožnik kot prosilec s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 52/2014 z dne 20. 5. 2014, v zvezi s katero je uveljavljal dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh. Odločitev se je izkazala kot pravilna, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani, s sodbo opr. št. I U 1067/2014 z dne 29. 7. 2014, tožbo prosilca zoper odločbo, št. Bpp 52/2014 z dne 20. 5. 2014, zavrnilo. Odločitev je pravnomočna. Posledično zato, ker gre v zadevi za odvisno odločitev, ni utemeljena tudi obravnavana tožba.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - pretrganje zastaranja
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, oziroma izpolnjevanja tega pogoja ne potrjujejo upravnemu spisu priložene listine, in sicer da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe - sestava pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice
Izpodbijana odločba ni skladna z določbami ZUP glede obveznega obsega obrazložitve in je ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj ocenjuje, da je že vložena pritožba na ESČP dne 21. 10. 2013 utemeljen razlog za zavrnitev tožnikove zahteve za BPP oziroma, se ni opredelila do v tej zadevi obravnavane tožnikove prošnje za BPP glede na njeno vsebino.
Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013-2013 točka 5. ZPOP-1 člen 22, 22/1, 22/1-4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - javni razpis - razpisna merila - načelo enakosti
Objavljeno besedilo javnega razpisa je skladno z določbami ZPOP-1, ki v določbi 4. točke prvega odstavka 22. člena določa, da mora objavljeni javni razpis med drugim vsebovati tudi navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki.
V postopku javnega razpisa je vsem zagotovljena pravica pod enakimi pogoji sodelovati v postopku in se potegovati za razpoložljiva sredstva, kar pa ne pomeni, da bo prijavitelj s svojo vlogo uspel. To je odvisno tako od razpoložljivih sredstev, kot od števila prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje in od tega, v kolikšni meri posamezni projekt izpolnjuje razpisane pogoje. To nadalje pomeni, da je nesporna ugotovitev tožene stranke, da je bila vloga tožeče stranke ocenjena na podlagi meril s 67 točkami in ugotovitev, da se je prag števila točk, nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje, dvignil od minimalnega števila razpisanih 60 točk, na 80 ali več točk, narekovala odločitev, da se vlogi tožeče stranke ne ugodi. Takšni odločitvi ni mogoče očitati, da nasprotuje določbam javnega razpisa, niti da je netransparentna in arbitrarna.